ziga

Istra je vinorodna dežela. Ponaša se z lepim številom vinarjev, ki so dober glas istrskih vin ponesli po svetu. Tokrat vam predstavljamo štiri velikane malvazije in drugih odličnih vin.

Matošević

Ivica Matošević se je na začetku devetdesetih let kot vinski nevednež odpravil v Furlanijo na doktorski študij. Čez tri leta se je vrnil kot vinski navdušenec ter skupaj z vinarjema Gianfrancom Kozlovićem in Morenom Degrassijem začel orati ledino istrskega novega vala.
Trenutno v svoji kleti v Krunčićih napolni sto tisoč steklenic. V lasti ima 12 hektarov vinogradov, še 15 pa jih ima skupaj s tremi partnerji. Največ pridela sveže, enoletne malvazije. »Za nas vinarje je najbolj merodajen trg, ki danes išče svežo, elegantno, dišečo in pitno poletno malvazijo. Brez prevelikih pretenzij in bogate strukture.«
Čeprav tri četrtine grozdja nameni pridelavi enoletnih vin, ima več etiket z zorenimi vini. Njegov favorit med malvazijami – ponuja kar štiri različne – je alba antiqua, ki po enodnevni maceraciji 12 mesecev počiva v 225-litrskih sodih iz akacije. Prav tako v akaciji zori alba robinia, samo da je prikrajšana za kratko maceracijo – se pravi, da mošt ni v stiku z jagodnimi kožicami. Tretja od kompleksnejših malvazij pa je alba barrique, ki eno leto zori v francoskem hrastu. »Akacija je v Istri neobičajna, z njo delajo samo še trije vinarji, vsi drugi uporabljajo hrastove sode. Medtem ko hrast doda vinu vaniljo, karamelo in podobne sekundarne arome, akacija vinu doda mehkobo in medovitost. Je pa takšna malvazija posebna tudi zaradi teksture.«

Meneghetti

Vina Meneghetti pridelujejo na magičnem istrskem polotoku, kjer se občuti tradicija še iz rimskih časov in kjer pridelujejo najboljša vina, saj je ta zemlja tako različna v lepoti in tako lepa v različnosti. Prijazna je do rdečih sort. Bela in siva zemlja, ki jo sestavlja lapor in ima velik odstotek gline, je mati belih vin z izrednim okusom in aromatično eleganco.
Na posestvu Meneghetti, ki je v kraju Bale, se je začela pridelava v 19. stoletju, novo poglavje pa so spisali v letu 2001, ko je posestvo prevzela družina Plišo, ki je obnovila opustošene nasade in kmalu posadila še nove. V letu 2010 so se jim pridružili še Goran Hanžek, izkušeni vinski strokovnjak, svetovno znani italijanski enolog Walter Filiputti in chef kuhinje iz Francije Jean-Yves Messmere, ki vam bo seveda znal najbolje prikazati združevanje vina in oljčnega olja z različnimi istrskimi specialitetami.
Na videz gre za zelo preprosto pridelavo, saj ustekleničijo, kar ustvari narava, toda uresničitev je po njihovih besedah bolj zapletena zaradi njihove vizije in brezkompromisnega strmenja h kakovosti. Z vinom namreč pripovedujejo svojo zgodbo, začinjeno z osebno filozofijo življenja. Tako duša vinarja, kultura in ozaveščenost postanejo del vina. To je rezultat dolgotrajnega in včasih tudi dramatičnega iskanja estetskega modela za osebno noto k sami zgodbi. In prav to so njihova rdeča in bela vina, ki so rezultat dolgega iskanja pravega ravnovesja med sortami, zemljo in mikroklimo, kar pa seveda še ni dovolj za velika vina. Slednja zahtevajo sanje, drznost in inovativnost; v tem pa leži skrivnost vin Meneghetti … Meneghetti poleg velikih vin prikazuje tudi mlada vina, merlot in malvazijo, ki jih pokažejo kot osebe v nastanjanju z značajskimi potezami. Ne nazadnje pa lahko omenimo še zrelo, dobro razvito in zahtevno peneče vino, ki ga Meneghetti proizvaja po klasični metodi.

Roxanich

Že dolgo prej je v mladem Mladenu Rožaniću tlela ljubezen do vina, ko je pred petnajstimi leti končno prerasla v resnično strast. V dolini reke Rone je sodeloval ter se družil z uglednimi francoskimi vinogradniki in vinarji. Tedaj se je v njem rodila vizija vinskega sna v rodni Istri. Po mnogih potovanjih in številnih obiskih najznamenitejših svetovnih vinskih regij, kjer si je nabiral dragocena znanja, se je Mladen odločil, da bo svoje življenje posvetil vinogradništvu in vinarstvu.
Sprva se je lotil iskanja najugodnejšega istrskega terena, kjer bo zasadil vinograde. Mnogo časa je preteklo, preden se je leta 2004 srečal z Antunom Bankom, vinogradnikom iz Kosinožića blizu Nove vasi. Mladena in družino Banko je združila ljubezen do vina in Istre ter želja, da iz istrske rdeče zemlje priteče nepozabna in avtohtona kapljica. To sodelovanje je vinom Roxanich nedvomno podarilo edinstveno kakovost in očarljivost.
V štirih letih je v bližini Višnjana, v krajih Bačva in Bušure, vzniknilo 23 hektarov trte. Gre za zahodno istrsko vinogorje, področje, ki je klimatsko in geološko odlično za rast vinogradov. Poleg tega so v Kosinožićih uredili vinsko klet s površino 900 kvadratnih metrov.
Glede na to, da se je dobro spoznal z vini iz doline reke Rone pa tudi z drugimi, svetovno primerljivimi vini, je začela Rožanića preganjati misel, mar ne bi bilo mogoče tudi na njihovem terenu ustvariti veliko vino, ki bi istočasno vsebovalo in zadržalo značaj tega podnebja. Pri poreškem poljedelskem inštitutu je naročil študijo za postavitev petnajst hektarov vinogradov s primerno kletjo, leta 1998 je začel s prvimi vinifikacijami, 2004 pa se je združil z družino Banko iz Kosinožić pri Poreču. Danes v Bačvah in Bušurah blizu Višnjana razpolagajo s štiriindvajsetimi hektari izključno rdeče zemlje: rdeča glina je bogata z železnimi oksidi in kalcijevimi karbonati, kar se pozna od korenin pa vse do cveta, vinu pa daje močan značaj, poudarja Rožanić. Od belih sort vzgajajo malvazijo, beli pinot, šardone, muškat in sovinjon, od črnih pa teran, refošk, borgonjo, merlot, kabernet sovinjon ter nekaj malega kabernet franca in črnega pinota.

Benvenutti

Zgodba vinarjev Benvenuti je zgodba o družini, tradiciji in zemlji. Nahajajo se v mirnem istrskem mestecu Kaldir, s pogledom na bližnji Motovun, v katerega okolici gojijo tri avtohtone sorte: istrsko malvazijo, teran in muškat. Te sorte so v Istri dosegle najboljše rezultate, zato nameravajo trajnostno izkoristiti blaginjo tega edinstvenega predela in biti hvaležni za to, da so tudi sami majhen del njega.
Na trgu in v stroki so vina Benvenuti prepoznavna, kar je rezultat usmerjenosti na mikrolokacije in avtohtone sorte ob predanosti in iskrenem delu. Delci te zgodbe se nahajajo v vsaki buteljki Benvenuti, saj so zagovorniki filozofije, da je vino prav takšno, kakršen je tisti, ki stoji za njim. Tako želijo zemljo, na kateri in od katere živijo, prinesti do vsakega ljubitelja vin. Najbolje pa to lahko naredijo med zrelimi grozdi njihovega vinograda, v kleti, preizkuševalnici, skratka v namestitvi za tiste, ki želijo v vinih Benvenuti uživati več kot le en dan.
So na štiristo metrih nadmorske višine, v vinogradih v San Salvatoreju, kjer je bila včasih vas Kaldir. Tu raste njihova malvazija za vino, za katerega pravijo, da je to »malvazija po novih merilih«. Vinogradi na peščenih tleh so usmerjeni na jug. Gre za prvo malvazijo istrskih izsušenih jagod, ki jo predvsem najbolj odlikuje izrazita sortnost. Na videz precej oljno, to sladko vino odlikujejo arome medu in sadja, dokler njenega značaja ne zaokrožijo značilne kisline, po katerih lahko prepoznamo mogočnost ležanja. Malvazija San Salvatore 2010 je v hrastu ležala dvanajst mesecev.

besedilo: Andrej Završnik, fotografije: vinarji

Istra je vinorodna dežela. Ponaša se z lepim številom vinarjev, ki so dober glas istrskih vin ponesli po svetu. Tokrat vam predstavljamo štiri velikane malvazije in drugih odličnih vin.

KOZLOVIĆ

Družina Kozlović je že pred sto leti v skriti rajski dolini Vale, v podnožju srednjeveškega gradu v Momjanu, pridelovala najboljše, kar tam zemlja daje: vino in olivno olje. Danes pa to zgodbo uspešno nadaljujeta in nadgrajujeta Gianfranco in Antonella Kozlović, ki jima jo je zaradi svoje strasti in raziskovalnega duha uspelo popeljati v sam vinarski vrh na Hrvaškem, saj že dve desetletji premikata meje sloga in kakovosti v dveh najpomembnejših sortah Istre, malvaziji in momjanskemu muškatu. To jim priznavajo tako domači kot tuji poznavalci: zlate medalje Vinistre, prvak malvazije MaDeBaKo 2010, prvak zrelih vin Vinistre 2011 in 2012, najbolje ocenjeno vino Hrvaške 2011 – kritiki The Wine Gang – ter najpomembnejše – najboljše belo vino na svetu v kategoriji vin, starih do deset let – londonsko tekmovanje organizacije Library Collection International Wine Challenge za malvazijo Santa Lucia 2011.
Klasična malvazija Kozlović je zaradi svežine in intenzitete okusa v kombinaciji s stabilno mineralnostjo prepoznana kot idealno vino ob hrani v mnogih restavracijah na Hrvaškem in po svetu. Zaradi Gianfrancovega strmenja k spoznavanju skrajnih dosežkov malvazije so nastale tudi kultne znamke. Malvazija Santa Lucia in malvazija Akacia, ki sta zelo različni vini z enotnim sporočilom, da je malvazija sorta svetovljanskega potenciala, ki je dostojna vsake mize. Klasični momjanski muškat je polsladko dišeče vino zapeljivega značaja in zelo dolgotrajnega okusa, ki izjemno deluje kot desertno vino. Pravijo, da je prvi muškat, ki poleg zapeljivosti vsebuje tudi strukturo, pri tem pa ne izgublja na aromatičnem šarmu.
Trenutno največji izziv predstavljajo rdeče sorte, ki so zasnovane na bordojskih sortah in oplemenitene s pravilno doziranim teranom s ciljem, da se ohrani istrska integriteta (Santa Lucia noir 2009 – razmerje merlota, kabernet sovinjona in terana). Kot novost pri hiši Kozlović pa ne smemo pozabiti omeniti tudi Vale blanc 2011, ki se s svojo suhostjo in svežino kaže kot odlično poletno osvežujoče vino.

Degrassi

Vinska klet Degrassi se nahaja v Savudriji, trte pa so zasajene okoli istrske vasice Buje. Vodja posestva Moreno Degrassi je z vinogradniško zgodbo začel leta 1996, in danes lahko rečemo, da je odličen predstavnik istrskega vinarstva. Več kot dvajset let nazaj je bila za Morena, ki je po poklicu gostinec, saj je vrsto let vodil svojo restavracijo, pridelava vina samo konjiček. Kmalu pa je tega prelevil v veliko zanimanje in vino je postalo njegova ljubezen. V letih 1995 in 1996 je prvič ustekleničil svoje vino z lastno etiketo. Danes se vina Degrassi širijo po številu sort in prav tako po kakovosti, kar dokazujejo številni ljubitelji njegovega vina, nagrade doma in v tujini. Moreno pravi, da so za uspeh potrebni velika ljubezen, predanost, znanje, vztrajnost in tudi malo čarovnije.
Začel je z osnovnimi sortami, ki so tipične za istrsko podnebje (malvazijo, teranom, refoškom in muškatom), ter vzporedno razvijal tudi klasične francoske sorte (šardone, kabernet sovinjon, kabernet franca). Danes, poleg več kot dvajset različnih etiket, vključuje še prvič registrirane sorte na Hrvaškem (Viognier, Petit Verdat). Še na znanje; ima tri osnovne tipe etiket za tri osnovne linije vina: Classic za osnovne sorte, RS & SEL za selekcijo ter reservo in Cuvee za vina cuvee.
Zanimive in vredne okušanja so tudi njegove žganice (Grappa Buiese in Grappa XII). Za obisk in degustacijo, kjer boste okušali vrhunski istrski pršut in sir, priporočamo predhodno najavo.

Coronica

Kmetija Coronica, pod vodstvom Morena Coronica, ki je danes poznan kot eden najpomembnejših in najbolj poznanih hrvaških vinogradnikov, se nahaja v hrvaški Istri v vasici Koreniki samo nekaj kilometrov stran od Umaga. Nam najbolj poznana po sveži elegantni malvaziji, kjer sta slanost in mineralnost v ravnovesju, toda v sam vrh pa se uvrščata predvsem barikirana gran malvazija in teran. Tukaj se je seveda vinogradniška zgodba začela že pred štirimi generacijami. Moreno kot najmlajši v družini je z očetom Ottavianom začel s sodobno predelavo grozdja in vina. V vinogradih na rdeči zemlji, imenovani terra rossa, prideluje predvsem avtohtone sorte, zato je velika pozornost namenjena ohranjanju naravne rodovitnosti zemlje za gojenje zdrave in odporne trte. Vinogradi so le nekaj kilometrov stran od morja na vinorodni lokaciji Grande bosco, kjer je pretok zraka že od zgodnjih jutranjih ur in kjer uporabljajo samo ekološke proizvode. Obdelava vinogradov je samo v suhih poletnih mesecih in trgatev je seveda ročna. Predelava grozdja v božanski Morenov »sok« poteka v novi, sodobni vinski kleti, ki je tik za njegovo istrsko hiško. Priporočamo obisk kleti in degustacijo njegovih vin, ki vam bodo poletna potepanja po Istri še polepšala.

Kabola

Vina in oljčno olje Kabola so rezultat prizadevanja in več kot stoletne družinske tradicije. Zgodba se je začela davnega leta 1891, o čemer priča družinska steklenica momjanskega muškata iz tistega leta.
Vinogradi, iz katerih so vina Kabola, so v okolici Momjana na 275 metrih nadmorske višine v pokrajini, ki je znana po vinogradništvu. Svojevrstna klima istrske notranjosti in glinena zemlja, bogata z laporjem, v vina vdahneta prepoznaven okus in vonj, ki pristno pričarajo regijo in njene posebnosti. To pomeni, da se pridelava dobrega vina začne prav v vinogradu.
Vino potrebuje hlad podzemlja in želi mir. V kleteh se vino neguje, da bi dobilo želene lastnosti. Njihovo grozdje skozi kratko ali daljšo maceracijo v hrastovih sodih in amforah dobiva posebnost. Tako nastajajo malvazija istarska, malvazija unica, amfora malvazija, muškat momjanski, pjenušac RE, teran, merlot, kabernet.
Vino iz amfor je krona njihovega truda. Tukaj sta jih najbolj obdarila narava in zemlja, zato je malvazija dobila neko novo dimenzijo. Skozi podaljšano fermentacijo v amforah in počivanjem vina do pozne pomladi pridobiva plemenitost.

Trapan

Sodobna vinska klet Trapan, ki je v južnem delu Istre v Šišanu, le deset kilometrov od Pule, se danes lahko pohvali z dvanajstimi hektari ekološko čistih vinogradov. Klet deluje od leta 2005 pod vodstvom enologa in sommeliera Bruna Trapana, ki ustvarja elegantna vina s posebnim značajem in mediteranskim pridihom. In kot Bruno rad pove: »Pridelava vina je moje poslanstvo in ni lepšega, ko se vsako jutro zbudim srečen ob misli, da lahko delam, kar me resnično veseli.«
Pojasnil nam je, da je poleg najsodobnejše kletarske tehnologije njegova posebnost še, da se vino pretaka v majhne lesene sode, ki pa niso samo hrastovi in ne le od enega proizvajalca. Uporablja tudi akacijo in druge vrste lesa, kar daje vinu posebne lastnosti in samosvojost. »Čeprav ne smemo pozabiti, da vino nastaja v vinogradu,« na koncu še doda. Imajo certifikat ekološke pridelave, celoten proces vina pa je čim bolj naraven. Revolucija v kleti Trapan je rose penina iz terana (Che), saj so vedno verjeli v največjo učinkovitost avtohtonih sort. Z mešanjem rdečih sort (kabernet sovinjon, merlot, syrah in teran) in v kombinaciji s sokovi na lahko stisnjenih jagodah terana so ustvarili rose Rubi, ki je ime dobil po njegovi hčerki. Je svež, mineralen in idealen za vroče poletne dni.
Teran (Terra Mare), ki je posvečen najmlajši hčerki, je svojevrsten in s sodobnim značajem.
Sveža malvazija je Ponente, po zahodnem vetru, poletnem, mladem, razigranem, in Uroboros iz akacijevih sodov, ki tudi z imenom ponazarja še dolga leta življenja (grški simbol kače, ki drži lasten rep in simbolizira neskončnost). Tudi preostala vina imajo simbolizirana imena. Levante je šardone, Grego pa kabernet sovinjon. Vetrovni je tudi Shuluq (arabsko ime, ki pomeni južni, topli veter) – syrah, ki je intenziven, poln, z zrelimi tanini in čudovitim ravnotežjem med telesom in aromo ter predstavlja ponos kleti Trapan. Bolj eleganten je rdeči cuvee iz sort kabernet, merlot, syrah in teran. Ime Nigra Virgo Revolution nosi po ženski (ženi Andrei), ker je nežen in žameten, čeprav težek in trajen, Revolution pa zaradi značaja. Pohvalijo se lahko tudi s polsladkim rdečim vinom iz sušenega grozdja muškat rose.

besedilo: Andrej Završnik, fotografije: arhiv vinarjev

Aleš Kristančič, še utrujen od svoje azijske turneje, z ognjem v očeh razlaga o vseh podrobnostih vina, ki ga okušamo. Pred dnevi ga je James Suckling, nekoč urednik svetovno znane revije Wine Spectator za Evropo, zdaj pa vinski kritik, ki se je izrazito usmeril v Azijo, ki bo zanesljivo vinski trg prihodnosti, izbral med 50 najboljših svetovnih vinskih kleti; Movia se je zato predstavila v Hongkongu. V tamkajšnjem hotelu Four Seasons so tisti vinarji, ki so jim vsaj tri vina ocenili z vsaj 90 točkami od stotih, kakšnim tisoč izbranim okuševalcem lahko ponudili svojo kapljico. Iz Moviine kleti je Suckling izbral tri res velika vina: veliko rdeče, letnik 2003, v steklenici magnum, veliko rdeče, letnik 2004, in veliko belo, letnik 2006. »Morda še bolj pomembno kot to, da smo točili ta tri naša najbolj prestižna vina, pa je bilo dejstvo, da je Suckling ocenil 11 naših vin in kar deset jih je dobilo oceno 90 ali več točk!« razlaga Aleš.

Kristančiči so v Ceglu v Brdih na posestvu Movia že od 1820. leta, posestvo pa je sicer še dobrih sto let starejše. Danes imajo 22 hektarov vinogradov in od poletja tudi certifikat, da so v vinogradu in kleti povsem ekološki.
Če je Azija trg prihodnosti, pa se veliko najpomembnejših vinskih dogodkov še vedno zgodi v Ameriki. Wine Spectator je ena od dveh najvplivnejših ameriških vinskih revij; njene ocene imajo zato pomembno težo. Prav v zadnji številki so z več kot 90 točkami ocenili tri vina iz kleti Movia: lunar, letnik 2008, je dobil 92 točk, modri pinot istega letnika in sovinjon, letnik 2012, pa so ocenili s po 91 točkami.