Istra je vinorodna dežela. Ponaša se z lepim številom vinarjev, ki so dober glas istrskih vin ponesli po svetu. Tokrat vam predstavljamo štiri velikane malvazije in drugih odličnih vin.

KOZLOVIĆ

Družina Kozlović je že pred sto leti v skriti rajski dolini Vale, v podnožju srednjeveškega gradu v Momjanu, pridelovala najboljše, kar tam zemlja daje: vino in olivno olje. Danes pa to zgodbo uspešno nadaljujeta in nadgrajujeta Gianfranco in Antonella Kozlović, ki jima jo je zaradi svoje strasti in raziskovalnega duha uspelo popeljati v sam vinarski vrh na Hrvaškem, saj že dve desetletji premikata meje sloga in kakovosti v dveh najpomembnejših sortah Istre, malvaziji in momjanskemu muškatu. To jim priznavajo tako domači kot tuji poznavalci: zlate medalje Vinistre, prvak malvazije MaDeBaKo 2010, prvak zrelih vin Vinistre 2011 in 2012, najbolje ocenjeno vino Hrvaške 2011 – kritiki The Wine Gang – ter najpomembnejše – najboljše belo vino na svetu v kategoriji vin, starih do deset let – londonsko tekmovanje organizacije Library Collection International Wine Challenge za malvazijo Santa Lucia 2011.
Klasična malvazija Kozlović je zaradi svežine in intenzitete okusa v kombinaciji s stabilno mineralnostjo prepoznana kot idealno vino ob hrani v mnogih restavracijah na Hrvaškem in po svetu. Zaradi Gianfrancovega strmenja k spoznavanju skrajnih dosežkov malvazije so nastale tudi kultne znamke. Malvazija Santa Lucia in malvazija Akacia, ki sta zelo različni vini z enotnim sporočilom, da je malvazija sorta svetovljanskega potenciala, ki je dostojna vsake mize. Klasični momjanski muškat je polsladko dišeče vino zapeljivega značaja in zelo dolgotrajnega okusa, ki izjemno deluje kot desertno vino. Pravijo, da je prvi muškat, ki poleg zapeljivosti vsebuje tudi strukturo, pri tem pa ne izgublja na aromatičnem šarmu.
Trenutno največji izziv predstavljajo rdeče sorte, ki so zasnovane na bordojskih sortah in oplemenitene s pravilno doziranim teranom s ciljem, da se ohrani istrska integriteta (Santa Lucia noir 2009 – razmerje merlota, kabernet sovinjona in terana). Kot novost pri hiši Kozlović pa ne smemo pozabiti omeniti tudi Vale blanc 2011, ki se s svojo suhostjo in svežino kaže kot odlično poletno osvežujoče vino.

Degrassi

Vinska klet Degrassi se nahaja v Savudriji, trte pa so zasajene okoli istrske vasice Buje. Vodja posestva Moreno Degrassi je z vinogradniško zgodbo začel leta 1996, in danes lahko rečemo, da je odličen predstavnik istrskega vinarstva. Več kot dvajset let nazaj je bila za Morena, ki je po poklicu gostinec, saj je vrsto let vodil svojo restavracijo, pridelava vina samo konjiček. Kmalu pa je tega prelevil v veliko zanimanje in vino je postalo njegova ljubezen. V letih 1995 in 1996 je prvič ustekleničil svoje vino z lastno etiketo. Danes se vina Degrassi širijo po številu sort in prav tako po kakovosti, kar dokazujejo številni ljubitelji njegovega vina, nagrade doma in v tujini. Moreno pravi, da so za uspeh potrebni velika ljubezen, predanost, znanje, vztrajnost in tudi malo čarovnije.
Začel je z osnovnimi sortami, ki so tipične za istrsko podnebje (malvazijo, teranom, refoškom in muškatom), ter vzporedno razvijal tudi klasične francoske sorte (šardone, kabernet sovinjon, kabernet franca). Danes, poleg več kot dvajset različnih etiket, vključuje še prvič registrirane sorte na Hrvaškem (Viognier, Petit Verdat). Še na znanje; ima tri osnovne tipe etiket za tri osnovne linije vina: Classic za osnovne sorte, RS & SEL za selekcijo ter reservo in Cuvee za vina cuvee.
Zanimive in vredne okušanja so tudi njegove žganice (Grappa Buiese in Grappa XII). Za obisk in degustacijo, kjer boste okušali vrhunski istrski pršut in sir, priporočamo predhodno najavo.

Coronica

Kmetija Coronica, pod vodstvom Morena Coronica, ki je danes poznan kot eden najpomembnejših in najbolj poznanih hrvaških vinogradnikov, se nahaja v hrvaški Istri v vasici Koreniki samo nekaj kilometrov stran od Umaga. Nam najbolj poznana po sveži elegantni malvaziji, kjer sta slanost in mineralnost v ravnovesju, toda v sam vrh pa se uvrščata predvsem barikirana gran malvazija in teran. Tukaj se je seveda vinogradniška zgodba začela že pred štirimi generacijami. Moreno kot najmlajši v družini je z očetom Ottavianom začel s sodobno predelavo grozdja in vina. V vinogradih na rdeči zemlji, imenovani terra rossa, prideluje predvsem avtohtone sorte, zato je velika pozornost namenjena ohranjanju naravne rodovitnosti zemlje za gojenje zdrave in odporne trte. Vinogradi so le nekaj kilometrov stran od morja na vinorodni lokaciji Grande bosco, kjer je pretok zraka že od zgodnjih jutranjih ur in kjer uporabljajo samo ekološke proizvode. Obdelava vinogradov je samo v suhih poletnih mesecih in trgatev je seveda ročna. Predelava grozdja v božanski Morenov »sok« poteka v novi, sodobni vinski kleti, ki je tik za njegovo istrsko hiško. Priporočamo obisk kleti in degustacijo njegovih vin, ki vam bodo poletna potepanja po Istri še polepšala.

Kabola

Vina in oljčno olje Kabola so rezultat prizadevanja in več kot stoletne družinske tradicije. Zgodba se je začela davnega leta 1891, o čemer priča družinska steklenica momjanskega muškata iz tistega leta.
Vinogradi, iz katerih so vina Kabola, so v okolici Momjana na 275 metrih nadmorske višine v pokrajini, ki je znana po vinogradništvu. Svojevrstna klima istrske notranjosti in glinena zemlja, bogata z laporjem, v vina vdahneta prepoznaven okus in vonj, ki pristno pričarajo regijo in njene posebnosti. To pomeni, da se pridelava dobrega vina začne prav v vinogradu.
Vino potrebuje hlad podzemlja in želi mir. V kleteh se vino neguje, da bi dobilo želene lastnosti. Njihovo grozdje skozi kratko ali daljšo maceracijo v hrastovih sodih in amforah dobiva posebnost. Tako nastajajo malvazija istarska, malvazija unica, amfora malvazija, muškat momjanski, pjenušac RE, teran, merlot, kabernet.
Vino iz amfor je krona njihovega truda. Tukaj sta jih najbolj obdarila narava in zemlja, zato je malvazija dobila neko novo dimenzijo. Skozi podaljšano fermentacijo v amforah in počivanjem vina do pozne pomladi pridobiva plemenitost.

Trapan

Sodobna vinska klet Trapan, ki je v južnem delu Istre v Šišanu, le deset kilometrov od Pule, se danes lahko pohvali z dvanajstimi hektari ekološko čistih vinogradov. Klet deluje od leta 2005 pod vodstvom enologa in sommeliera Bruna Trapana, ki ustvarja elegantna vina s posebnim značajem in mediteranskim pridihom. In kot Bruno rad pove: »Pridelava vina je moje poslanstvo in ni lepšega, ko se vsako jutro zbudim srečen ob misli, da lahko delam, kar me resnično veseli.«
Pojasnil nam je, da je poleg najsodobnejše kletarske tehnologije njegova posebnost še, da se vino pretaka v majhne lesene sode, ki pa niso samo hrastovi in ne le od enega proizvajalca. Uporablja tudi akacijo in druge vrste lesa, kar daje vinu posebne lastnosti in samosvojost. »Čeprav ne smemo pozabiti, da vino nastaja v vinogradu,« na koncu še doda. Imajo certifikat ekološke pridelave, celoten proces vina pa je čim bolj naraven. Revolucija v kleti Trapan je rose penina iz terana (Che), saj so vedno verjeli v največjo učinkovitost avtohtonih sort. Z mešanjem rdečih sort (kabernet sovinjon, merlot, syrah in teran) in v kombinaciji s sokovi na lahko stisnjenih jagodah terana so ustvarili rose Rubi, ki je ime dobil po njegovi hčerki. Je svež, mineralen in idealen za vroče poletne dni.
Teran (Terra Mare), ki je posvečen najmlajši hčerki, je svojevrsten in s sodobnim značajem.
Sveža malvazija je Ponente, po zahodnem vetru, poletnem, mladem, razigranem, in Uroboros iz akacijevih sodov, ki tudi z imenom ponazarja še dolga leta življenja (grški simbol kače, ki drži lasten rep in simbolizira neskončnost). Tudi preostala vina imajo simbolizirana imena. Levante je šardone, Grego pa kabernet sovinjon. Vetrovni je tudi Shuluq (arabsko ime, ki pomeni južni, topli veter) – syrah, ki je intenziven, poln, z zrelimi tanini in čudovitim ravnotežjem med telesom in aromo ter predstavlja ponos kleti Trapan. Bolj eleganten je rdeči cuvee iz sort kabernet, merlot, syrah in teran. Ime Nigra Virgo Revolution nosi po ženski (ženi Andrei), ker je nežen in žameten, čeprav težek in trajen, Revolution pa zaradi značaja. Pohvalijo se lahko tudi s polsladkim rdečim vinom iz sušenega grozdja muškat rose.

besedilo: Andrej Završnik, fotografije: arhiv vinarjev