moto

BMW R nine T pure in BMW R nine T racer

BMW je s prihodom modela R nine T prijetno popestril vedno bolj popularen trg retro motociklov. Opogumljen z uspehom, ki ga je požel, je začel širiti ponudbo z različnimi izpeljankami. Tako je za letošnje leto pripravil tri nove izpeljanke. Prva je poimenovana pure, druga racer in tretja urban GS.

Mi smo preizkusili prvi dve in bili nad obema navdušeni, saj kljub enaki osnovi ponujata drugačno doživetje. Pogonski agregat je pri obeh različicah enak, in sicer dodobra preizkušeni 1.170-kubični zračno hlajeni boksarski dvovaljnik, ki razvije 81 kilovatov oziroma 110 »konjskih« moči. Zaznamujeta ga značilen in prepoznaven zvok ter obilica navora pri nizkih vrtljajih. Motocikla si delita tudi enak okvir, ki pa se razlikuje le v barvi.

 

BMW R nine T racer

Že takoj po predstavitvi modela R nine T so se pojavile različne predelave in dodelave motocikla, zato so pri BMW ponudili vsem, ki bi radi predelali motocikel, bolj preprosto različico, saj nima smisla kupovati motocikel z veliko dodatki, ki jih lastnik nato odstrani in z njimi nima kaj početi. Poimenovali so jo R nine T pure. Pravzaprav gre za model, ki ponuja osnovno opremo ter je namenjen predelovalcem in individualistom, ki bi si motocikel radi uredili po svojem okusu. Pure je za razliko od drugih modelov nine T opremljen z nenastavljivimi prednjimi vilicami, osnovnim zadnjim amortizerjem in v le eni barvi, kot doplačilo pa je mogoče dokupiti platišča z naperami.

R nine T racer pa je motocikel, s katerim BMW obuja spomine na svoje dirkaške čase v 70. letih prejšnjega stoletja, v katerih je požel kar nekaj zavidljivih športnih uspehov. Naprej pomaknjeno krmilo, nekoliko nazaj postavljene stopalke in minimalističen sedež postavljajo voznika v precej športen položaj. Svoje k videzu doda še prednji oklep, ki za silo preusmerja tok zraka okoli voznika. Pika na i pri videzu motocikla pa je BMW-jeva bela barva z dirkaško grafiko.

 

BMW R nine T pure

V vožnji se oba modela izkažeta z veliko navora in nizkim težiščem motocikla. Opremljena sta s sistemom ABS, opcijsko pa tudi s sistemom proti zdrsu zadnjega kolesa ACS. Razlika je le zaradi položaja voznika, ki je pri modelu racer postavljen bolj naprej, zaradi česar v primerjavi z modelom pure pri pospeševanju prihaja do malo bolj nemirnega zadka, ki pa ga izkušen voznik z lahkoto umiri.

Modela sta odlična predstavnika svoje znamke in kljub enaki osnovi namenjena različnim ljubiteljem motociklizma. Pure bo prinašal veselje vsem, ki radi sami kaj spremenijo in dodajo motociklu, racer pa bo navduševal nostalgike z retro videzom in sodobnimi voznimi lastnostmi.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič in Gregor Dinghauser

scrambler ducati café racer

Nadvse uspešna družina Scrambler je letos dobila novega, zelo privlačnega člana, ki še posebej pooseblja duh šestdesetih let prejšnjega stoletja. Café Racer je popolna interpretacija legendarnih motociklov, ki so naredili pravo revolucijo v motorističnem svetu.

Že sam pogled na Café Racerja potrjuje rek, da so Italijani neprekosljivi pri oblikovanju. Motocikel, lakiran v barvo črne kave z zlatimi dodatki, deluje precej uporniško, hkrati pa zelo stilsko. Scrambler Café Racer se od drugih članov družine Scrambler najbolj razlikuje, saj ima močno spremenjeno ciklistiko in le 17-palčno prednje kolo. Scrambler je motocikel, ki so si ga vsi zelo želeli in bili neznansko veseli njegovega prihoda. Oblikovno izžareva športnost, saj tak tudi je. Kapljičasta oblika rezervoarja se nadaljuje v posebej oblikovan usnjen sedež, katerega sopotnikov del prekriva eleganten pokrov. Preverjen, zračno hlajeni pogonski agregat, prostornine 803 kubične centimetre, ki razvije 55 kilovatov oziroma 75 konjskih moči in 68 njutonmetrov navora, je enak kot na drugih Scramblerjih. Moči in navora mu torej ne manjka, zato povsem zadosti potrebam, ki jim je ta motocikel namenjen. Se pa razlikuje po estetski strani, saj je na Café Racerju obarvan s črno barvo in ima brušena hladilna rebra cilindrov. Desmodromično odpiranje ventilov pa je tako ali tako stalnica pri Ducatijevih motociklih, in nič drugače ni na Café Racerju. Vsekakor navdušuje z nekaterimi dodatki, ki ga naredijo še bolj edinstvenega. Tako ne moremo spregledati radialne ročice prednje zavore, dvojnega izpušnega sistema Termignoni iz črnega aluminija, športnega krmila, posebne poslikave in pnevmatik Diablo Rosso II na zlato obarvanih 17-palčnih aluminijastih platiščih. Posebno pozornost pa vzbuja številka 54 na boku motocikla, ki pa je tam z namenom, saj je spomin na znanega Ducatijevega dirkača Bruna Spaggiaria.

 

Vožnja s Café Racerjem je preprosta, saj sta tako pogonski agregat kot sama ciklistika uporabniku prijazno naravnana. Motocikel spodobno pospešuje in dosega solidno končno hitrost. Zavore svoje delo dobro opravljajo in motocikel zanesljivo ustavljajo. Skozi zavoje, tako ostre kot dolge, se Café Racer pelje odlično in vozniku vliva veliko mero zaupanja. Pri vožnji po mestu pa bo voznik imel še največ dela po zaslugi na skrajna konca krmila postavljenih ogledal s širino motocikla, tako da vožnja med vozili zahteva kar nekaj pazljivosti.

Café Racer je ena bolj zanimivih letošnjih motorističnih novosti in je odličen motocikel tako za začetnike kot izkušene motoriste. Z veliko dodatki, od opreme za motocikel do jaken in čelad, pa lahko svoj slog in slog upornika izdelate do podrobnosti.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

 

S-BIKES širi ponudbo

Podjetje Špan je lansko leto vstopilo na evropski trg z lastno blagovno znamko električnih koles S-BIKES. Zložljivo električno kolo Smart 01 je predstavljalo inovativno rešitev za izzive sodobne mobilnosti.

Z modelnim letom 2017 se družina S-BIKES predstavlja s kar tremi novimi modeli – električnim gorskim, mestnim in zložljivim kolesom. S tem podjetje Špan d.o.o. širi ponudbo cenovno dostopnih električnih koles. “V lanskem letu smo z našim prvim modelom spremenili trende na področju električnih koles. Električnim kolesom smo dali nov zagon, saj smo strankam ponudili atraktiven produkt s kakovostnimi komponentami in privlačno ceno,« je ob predstavitvi nove generacije dejal mag. Andrej Bogataj, vodja veleprodaje pri podjetju Špan. Z znamko S-BIKES je podjetje Špan d.o.o. napovedalo svojo vizijo električne mobilnosti.

Sodoben način življenja in gibanja ustvarja nove oblike prevoza. Ektrično kolo je tako najsodobnejši med njimi. Vožnja poteka enako, kot pri običajnem kolesu. Le da je manj naporna in hitrejša po zaslugi električnega motorja. Ta vam v kombinaciji s tehnologijo S-BIKES iQ pomaga hitreje in udobneje doseči hitrost 25 km/h. Končno se lahko na cilj pripeljete precej hitreje in brez nepotrebnega potenja. In to s kolesom. »Elektrika ni več stvar prihodnosti. Je tukaj in zdaj, kar dokazujejo številni zadovoljni uporabniki koles S-BIKES, ki so nam že zaupali. S tremi povsem novimi modeli in prenovljenim F50e v letošnjo kolesarsko sezono vstopamo še bolj samozavestno,« je ob novem modelu F50e dejal Boštjan Felc, vodja kolesarskega programa v podjetju Špan d.o.o., sicer nekdanji večkratni državni prvak v cestnem in gorskem kolesarstvu. Ob povečanju družine S-BIKES ima le ta tudi nova imena. »Izbrali smo preprost sistem imen, ki že takoj razkrivajo namen koles. M za mountain bike (gorsko kolo), C za city bike (mestno kolo) in F za folding bike (zložljivo kolo),« je nova imena razložil Anej Ferko, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v podjetju Špan. Z novimi imeni znamka ne skriva želje po globalnem trgu.

 

M50e je kralj brezpotij

Vizija električne mobilnosti S-BIKES v svoji najbolj divji podobi se imenuje M50e. Atraktivno gorsko kolo z aluminijastim okvirjem, menjalnikom SHIMANO z 21 prestavami in zmogljivim elektro motorjem s tehnologijo S-BIKES iQ, so recept za prepričljivo električno kolo. Vzponi z M50e otročje lahek izziv. Po zaslugi prilagodljivega vzmetenja je tak tudi spust. M50e ima v okvirju skrito baterijo in značilne oblikovalske poteze znamke S-BIKES. Z razširitvijo programa S-BIKES, tudi na področje gorskega kolesarstva, znamka S-BIKES ponuja cenovno dostopen vstop v svet električnih koles, ne glede na tip. M50e je na voljo po promocijski ceni 1.299 EUR.

 

C60e v moški in ženski različici 

S-BIKES C60e je pametno električno trekking kolo. Z okvirjem s kolesi velikosti 27,5 palcev je idelen sopotnik za vožnjo po mestnih ulicah. Zaradi atraktivne barve jeje prava popestritev mestnih ulic. S svojimi komponentami, izgledom in uporabniško izkušnjo omogoča edinstveno izkušnjo električne mobilnosti s pametnim sistemom pomoči S-BIKES iQ. Za udobno in sproščeno vožnjo skrbi 250W elektro motor, ki je vgrajen v pest na zadnji osi. Zmogljiv elektro motor deluje s pomočjo elektronike S-BIKES iQ. Ta omogoča prvič kar 9 stopenj pomoči in se nadzira preko velikega zaslona na krmilu kolesa. Tako omogoča še učinkovitejšo izrabo električne energije ter popolno prilagodljivost željam in potrebam kolesarja. Doseg kolesa je podaljšan do kar 75km oz 80 v načinu iQ-ECO. Na voljo je v dveh različicah – kot moški ali ženski okvir. Ostaja cenovno dostopen in je po promocijski ceni 1.399 že na voljo.

F50e zamenjuje dosedanji Smart 01

F50e združuje odlične prednosti predhodnika in je nadgrajen s sodobnejšo elektroniko in številnimi tehničnimi izboljšavami. Brez dileme najboljša urbana legenda in znanilec prihodnosti mestnega kolesarstva. S-BIKES F50e odlikuje lahko aluminijasto ohišje, ki je odslej na voljo v dveh barvah – grafitno sivi in biserno beli. Celotno električno kolo tako z baterijo in vso opremo tehta manj kot 22 kg. Po zaslugi zmogljive baterije priznanega proizvajalca Samsung, pomaga do kar 65 km daleč s samo enim polnjenjem. Kolo ima tudi možnost zmogljivejše baterije ali dodatnega prtljažnika nad zadnjim kolesom. Cena ostaja promocijska: 1.049 EUR.

http://www.sbikes.si/

DUCATI SCRAMBLER ICON

Ducatijev Scrambler ni le motocikel, ki pooseblja neke minule čase na sodoben način, temveč je uradno znamka, ki združuje ikonični slog, sodoben dizajn ter kreativni duh.

Scrambler icon je prvi predstavnik te znamke, in je nemudoma požel veliko zanimanja, saj s svojim preprostim, toda čudovitim videzom navduši še tako ravnodušnega opazovalca. S klasično, vendar sodobno tehnologijo, je več kot prijazen uporabniku. Navduši tako motorista začetnika kot tudi prekaljenega starega mačka. Njegov 803-kubični L-twin pogonski agregat se ponaša s klasičnim desmodromičnim odpiranjem ventilov, dvema ventiloma na valj in zračnim hlajenjem, kar je zagotovilo za značilen legendarni zvok, ki ga premorejo Ducatijevi izdelki. Moč, ki jo ta pogonski agregat razvije, je 55 kilovatov oziroma 75 konjskih moči ter 68 njutonmetrov motornega navora, kar je povsem dovolj, da se scrambler z enim odraslim človekom pelje povsem solidno in z lahkoto premaguje hitrostni tok sodobnega prometa, hkrati pa se zadovolji z nizko porabo goriva. Ta je med našim preizkusom znašala le pet litrov na sto prevoženih kilometrov.

 

Same komponente na scramblerju icon so povsem zadovoljive, tako vzmetenje kot zavore pa omogočajo odlične vozne lastnosti. Požiranje neravnin je povsem solidno, icon pa se ne ustraši niti slabšega terena, kjer se prav tako vede suvereno. Kljub le enemu zavornemu disku spredaj pa se ustavlja povsem zadovoljivo.

Scrambler icon je motocikel, s katerim se lahko mirno podate po mestnih opravkih ali pa na daljšo turo. V mestu bo s svojo okretnostjo in nezahtevnostjo kos marsikateri oviri ter se bo z lahkoto prebijal skozi mestno gnečo. Na podeželskih cestah pa je z zmogljivim pogonskim agregatom lahko dovolj hiter in nudi odlične občutke pri polaganju zavojev. Ima pa še eno odlično lastnost – lahko je motocikel, s katerim se poslovnež odpelje v dobro plačano službo v središče mesta, na poti domov pa odloži kravato in se na bližnji makadamski površini po motoristično znebi vsega stresa, ki si ga je čez dan nabral v pisarni.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

 

DUCATI MONSTER 1200 S

Ducati je leta 1993 presenetil motoristični svet s predstavitvijo slečenega motocikla s preprostim imenom monster, ki si je v dobrih dveh desetletjih obstoja prislužil kultni sloves, saj so ga vozili tako poznavalci kot različni zvezdniki, od filmskih igralcev do voznikov formule 1.

Leta 2014 je Ducati predstavil 1200-kubično različico z drugo generacijo pogonskih agregatov Testastretta, ki je naredila motocikel še zmogljivejši in uporabniku prijaznejši. Pri Ducatiju pa ne spijo in vedno strmijo k izboljšanju svojih izdelkov, tako so monstra 1200 letos prenovili. Cilj prenove pa je bil tega narediti še bolj vodljivega za vožnjo skozi zavoje. Spremembe, ki jih je bil deležen, pa so spremenjen in zmanjšan kot vpetja prednjih vilic ter za 2,6 centimetra krajša medosna razdalja, kar oboje pripomore k boljši vodljivosti v zavojih. Brez sprememb na pogonskem agregatu je letošnji monster pridobil še dodatnih 3,6 kilovata oziroma 5 konjskih moči ter jih zdaj premore 110 kilovatov oziroma 150 konjskih moči. Za še bolj športen občutek pri vožnji pa so pri Ducatiju poskrbeli še s tem, da so letošnji model opremili s quickshifterjem, ki omogoča menjavanje prestav brez popuščanja plina.

 

Vožnja z novim monstrom 1200 S je čisti užitek, saj sama ciklistika skrbi za to, da se v zavojih obnaša suvereno in daje vozniku odlične informacije, kaj se z motociklom dogaja. Pri pretiravanjih pa se v pomoč vključi še elektronika. Ducati ponuja tri osnovne nastavitve – urban, touring in sport, ki pa si jih lahko voznik poljubno prilagaja svojim potrebam in načinu vožnje. Nastavlja lahko med različnimi stopnjami delovanja ABS-zavornega sistema, DTC-sistema proti zdrsu zadnjega kolesa in nastavitvami DWC (Ducati Wheelie Control), ki nadzorujejo dvig prednjega kolesa. Pri monstru 1200 S pa ne moremo spregledati vzmetenja Ohlins, kar še izboljša njegove vozne lastnosti, z zlato barvo vilic pa poudari, da gre za pravi visoko zmogljiv motocikel.

Spregledati pa ne moremo niti zvoka, ki ga oddaja pogonski agregat. Dvovaljnik zasnove L ima že sam po sebi svojevrsten globok zvok, pri monstru 1200 S pa je ta še posebej izrazit. V prostem teku se ves čas zdi, kot da vam nad glavo brni helikopter, ko pa odpreš ročico plina, se z veseljem zavrti v višje vrtljaje in brutalno zarohni.

Novi Monster 1200 S je pravi karizmatični motocikel, ki ponuja odlične vozne lastnosti, vrhunsko zmogljiv pogonski agregat in odlično karizmo ter je pravi kapitalni izdelek, lahko bi rekli tudi skulptura na dveh kolesih. Če vam denarnica dopušča, pa je to motocikel, ki ne sme manjkati v domači garaži.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

 

Ducati 959 Panigale

Novi mali superšportni Ducati je v letošnje leto vstopil temeljito prenovljen z mnogimi majhnimi izboljšavami in eno veliko spremembo v obliki popolnoma novega pogonskega agregata.

Nov pogonski agregat ima v primerjavi s predhodnikom veliko izboljšav. Najprej v oči pade njegova večja prostornina, ki zdaj znaša 955 kubičnih centimetrov, iz katerih se pri 10.500 vrtljajev na minuto razvije 117 kilovatov oziroma 157 konjskih moči ter 107 njutonmetrov navora. Daljši hodi batov in še nekatere izboljšave v samem pogonskem agregatu so poskrbeli za to, da kljub povečani moči ta zdaj zadostuje okoljskemu standardu euro 4. Predvsem pa so z novim agregatom poskrbeli za še boljši navor, ki je zdaj resnično lepo razporejen po celotnem območju delovanja. Veliko pozornosti pa so pri Ducatiju posvetili tudi nizkim stroškom vzdrževanja, saj je prvi večji servisni pregled predviden šele pri 24 tisoč prevoženih kilometrih.

Odlično prožen pogonski agregat pa se zelo dobro ujema z drugimi komponentami motocikla ter izdatno pripomore k odličnemu razmerju med močjo in težo motocikla, ki brez tekočin znaša 176 kilogramov. Nizka teža in zmogljiv pogonski agregat pa sta zagotovilo za odlične vozne lastnosti. 959 Panigale je narejen za cesto in dirkališče – na obeh se počuti domače, vozniku pa omogoča božanske občutke vožnje. Družinski DNK ima 959 v krvi, saj premore vse, kar ima večji brat 1299, začenši z Ducati Quick Shiftom (DQS), sistemom Ride by Wire, tristopenjskim Boschevim ABS-zavornim sistemom ter večstopenjskima nastavljivima sistemoma Ducati Traction Control (DTC) in Engine Brake Control (EBC). Zavorne kolute pa je prispeval Brembo in so premera 320 milimetrov.

Od predhodnika se oblikovno razlikuje po širšem prednjem delu, večjih vstopnih odprtinah za dotok zraka k pogonskemu agregatu in spremenjenem zadnjem delu.

V vožnji 959 Panigale ne more skriti porekla. Njegov zelo uglajen motorni navor omogoča vozniku, da odpira ročico plina zelo samozavestno, saj ni nenadnih izbruhov moči, pospeševanja iz zavojev pa delujejo zelo kontrolirano. Pri vožnji skozi zavoje prav tako oddaja veliko mero zaupanja, saj prav vse komponente motocikla delujejo odlično. Nizka teža in odlična ciklistika pa omogočata globoke nagibe v zavojih. Brembovi zavorni koluti pa tudi vlivajo veliko mero zaupanja in ne popuščajo, tudi ko motocikel ženemo v dirkaških razmerah.

Z 959 Panigalom so pri Ducatiju ponudili več kot odličen paket, ki navdušuje z obliko, voznimi lastnostmi in karizmo, poleg tega pa je še uporaben tako na navadnih cestah kot dirkališčih.

Cestne endure

Motociklizem se spreminja. Če so pred desetletji na evropskih cestah kraljevali slečeni motocikli ter so jim nato prvo mesto prevzeli modeli R, je vse strožja zakonodaja poskrbela za to, da se danes ljudje obračajo k čim bolj uporabnim stvarem. In prav takšni motocikli so cestne endure, nekakšni multipraktiki, ki omogočajo odkrivanje bližnje in daljne okolice.

Honda VFR 800 Crossrunner je na trgu že od leta 2011 in je za letošnje modelno leto dobila nekoliko prenovljen videz. Nove so prednje LED-luči, nov je Hondin sistem HSTC, znan pa ostaja preverjen Hondin agregat V4 s tehnologijo V-Tec. Prav ta agregat pa je srce in duša tega vsestranskega motocikla. Agregat V4 se je izkazal že v marsikateri vlogi, zdaj pa si pot tlakuje tudi v svetu potovalnih endur, kjer s svojim značajem prepričuje marsikaterega motorista. Sorazmerno podajanje navora pri nizkih vrtljajih in moč pri visokih prepričujeta. VFR 800 Crossrunner pa je motocikel, ki tudi v rokah neizkušenega motociklista postane prav krotek potovalnik. Hondin Crossrunner je motocikel, ki omogoča doživljanje avanturistične svobode in zadovoljuje potrebe vsakega motorističnega popotnika.

BMW S 1000 XR je motocikel, ki je združil dva povsem različna svetova. Cestni enduro z vrstnim štirivaljnikom kot pogonskim agregatom je redkost in prav to so združili pri nemškem BMW. Pogonski agregat, vzet iz motocikla R, ima svoje pozitivne lastnosti. Najprej, kar opazimo, je zvok motorja, ki je znan iz cestnih motociklov, nato veliko veselje do vrtenja v višje vrtljaje ter velika moč pogonskega agregata so značilnosti S 1000 XR. BMW je v ta motocikel vložil tudi veliko sodobne tehnologije. Sistem proti blokiranju koles je že tako ali tako samoumeven, sistem proti zdrsavanju zadnjega kolesa pri pospeševanju, prestavljanje pri odprtem plinu tako navzgor kot tudi navzdol, elektronska nastavitev vzmetenja so le del sodobne tehnologije, ki jo ta motocikel vsebuje. Vožnja s S 1000 XR je nekaj posebnega, saj po zaslugi pogonskega agregata spominja na vožnjo cestnega motocikla R, pa vendar nudi vse udobje potovalnega motorja.

Ducati Multistrada je zagotovo motocikel, ki v razredu potovalnih endur dviga največ prahu. Zmogljivosti tega motocikla in njegova pojava so tako posebne, da se ga pri konkurenci bojijo ter ga hkrati gledajo zelo spoštljivo. Ducati je v ta motocikel vložil veliko truda in ni skoparil pri opremi. Elektronsko nastavljivo vzmetenje, elektronika proti zdrsu zadnjega kolesa, prestavljanje v višjo prestavo pri odprtem plinu so le nekatere posebnosti, ki jih ta motocikel ima. Prepoznaven dizajn in zvok motorja, ki motociklističnim navdušencem požene kri po žilah, naredita svoje, tako da ima ta italijanski lepotec kljub ceni, ki ni nizka, vedno več privržencev.

Skupno vsem tem cestnim enduram pa je, da so vsaka zase odličen motocikel, ki vozniku ponuja odlične vozniške občutke ter omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa.

Moto guzzi V7 II stone

Eden najbolje prodajanih modelov proizvajalca z orlom v znaku je model V7, ki je za letošnje modelno leto doživel temeljito prenovo.

Tudi tako tradicionalni proizvajalec motociklov, kot je Moto Guzzi, se ne more upirati sedanjim časom in mora svoje motocikle prilagajati sodobnim smernicam. V7 II je model, ki ne odstopa od Guzzijevih načel. Pogonski agregat je dvovaljnik z valjema, postavljenima v obliki črke V vzdolžno na motocikel. Prenos moči je speljan prek kardanske gredi, kar je tudi ena od značilnosti Guzzijevih motociklov. Nov je menjalnik, ki ima zdaj šest prestavnih razmerij, s tem pa posledično boljša prestavna razmerja prve, pete in šeste prestave. Za varnost pa skrbita zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu zadnjega kolesa, poimenovan MGCT (Moto Guzzi Controllo Trazione). Sprememba v primerjavi s predhodnikom je še bolj naprej pomaknjen pogonski agregat, kar pomeni več prostora za kolena, tako da se tudi višjerasli vozniki počutijo udobno.

Retro oblikovanje z odlično izbrano barvno kombinacijo ne skriva, s katerimi časi se V7 II spogleduje. Sedemdeseta leta. Leta, ko so bili v modi cafe racerji, so spet moderna. In kdo se ne bi želel vrniti v leta, ko si v kavbojkah, usnjeni jakni, rokavicah brez prstov dirjal od lokala do lokala in oprezal za prikupnimi dekleti. Te čase se lahko vsaj približno dá podoživeti s takim retro motociklom.

Vožnja z V7 II je posebno doživetje, saj tako posebne občutke danes ponuja le malokateri motocikel. Najprej pri zagonu pogonskega agregata zvok, ki ga ta oddaja, voznika opomni, da sedi na svojevrstnem motociklu. Zvok dvovaljnika z valjema, postavljenima pod kotom devetdeset stopinj, je pač svojevrsten in, da ne bo pomote, prav prijeten. Svojevrstnost pa V7 pokaže tudi pri dodajanju plina, saj se takrat zaradi same postavitve in konstrukcije pogonskega agregata celoten motocikel nekoliko strese v desno, kar mu daje poseben čar. Dvovaljnik iz 744 kubičnih centimetrov razvije 35 kilovatov moči oziroma 48 »konjskih moči« ter solidnih 58 njutonmetrov motornega navora, kar se na papirju ne zdi veliko, vendar je popolnoma dovolj, da V7 ponuja zadovoljive zmogljivosti. Pogonski agregat se zavrti do osem tisoč vrtljajev, vendar priganjanja v tako visoke vrtljaje ne ljubi, precej bolje se počuti pri nizkih, ki temu motociklu najbolje pristojijo. Sama ciklistika omogoča globoke naklone tako pri zaprtih kot tudi pri daljših zavojih. Vožnja z V7 II je pravo prvinsko doživetje motocikla, kjer posebnosti delajo ta motocikel precej drugačen od preostalih velikoserijskih motociklov.

V7 II je motocikel, ki ponuja pravo retro zgodbo, z več kot šestdesetimi dodatki pa omogoča pravo personalizacijo motocikla, ki naredi lastnika tako enkratnega, kot je enkraten že on sam.

Honda CRF 1000L Africa Twin DCT

Honda je dolgo čakala s predstavitvijo nadvse uspešnega modela, ki je svojo pot začel leta 1988 kot XRV 650 Africa Twin. Osvojil je štiri zmage na prestižni dirki Pariz-Dakar in se s tem vpisal v zgodovino.

XRV 650, pozneje XRV 750, sta se ljubiteljem vožnje v neznano izkazala z izredno vzdržljivostjo in uporabnostjo ter sta dolgo veljala za optimalen motocikel za odkrivanje skritih kotičkov vseh šestih celin. Naslednik je torej moral poosebljati duha predhodnikov, če je želel nadaljevati tradicijo neuničljivega potovalnega motocikla. Zato so pri Hondi vzeli prazen list in motocikel zasnovali popolnoma na novo. Ker so iskali popolnost, so večkrat prestavili datum predstavitve motocikla.

Znanja narediti popoln motocikel pri Hondi ne manjka. Inženirji so nekatere rešitve pobrali iz uspešnega motokros modela CRF 450R, nekatere pa iz modela CBR 1000 RR ter tako združili nekaj najboljših rešitev iz motokrosa in superšportnega cestnega modela. Africo Twin poganja vrstni dvovaljni pogonski agregat, ki iz 998 kubičnih centimetrov prostornine razvije 70 kilovatov oziroma 95 konjskih moči in 98 njutonmetrov motornega navora. Kljub le 70 kilovatom pa je bistvo tega pogonskega agregata motorni navor, ki ga je v skoraj celotnem območju delovanja pogonskega agregata vedno dovolj na voljo. Agregat pa navduši tudi z načinom podajanja moči in navora, saj je to zelo enakomerno ter voznika ne preseneča z nenadnimi sunki. Zvok agregata je tipičen zvok vrstnega dvovaljnika in ni preglasen pri visokih vrtljajih, zna pa pokazati, da gre za resen motocikel, zato se oglasi z bolj gromkim glasom. Preseneča poraba goriva, ki je nizka in se giblje okoli petih litrov na sto prevoženih kilometrov. Testni motocikel je opremljen z izpopolnjenim in terenski vožnji prilagojenim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Menjalnik se je do zdaj že izkazal na drugih modelih te znamke, tokrat pa ga prvič vidimo v segmentu velikih enduro motociklov. Ponuja več načinov delovanja – lahko je klasični samodejni ali pa voznik izbere ročno menjavanje prestav in v tem načinu izbere še funkcijo sport, kjer lahko izbira med tremi različicami programa sport.

Africa Twin ne skriva svojih ambicij biti čim boljši potovalni motocikel, zato so inženirji sledili trem ciljem – zmogljivostim na terenu, potovalnemu udobju in vsakodnevni uporabnosti. To jim je uspelo združiti z odličnim pogonskim agregatom, v testnem primeru odličnega menjalnika DCT in močnega okvirja. Varčevali pa niso niti pri opremi motocikla, saj so prednje vilice znamke Showa dolgega hoda in popolnoma nastavljive, zadnji amortizer pa je prav tako znamke Showa s hidravlično nastavitvijo prednapetosti vzmeti. Spredaj sta dva 310-milimetrska zavorna koluta s štiribatno zavorno čeljustjo, platišča z naperami spredaj velikosti premera 21 palcev in zadnje platišče premera 18 palcev.

CRF 1000L Africa Twin se v vožnji izkaže tako na terenu kot asfaltnih podlagah. Na terenu se z izklopljenim sistemom ABS vede bolj kot hard enduro motocikel in omogoča prave terenske užitke, kljub terenski naravnanosti pa še vedno ponuja dovolj udobja pri vožnji po asfaltnih podlagah na daljše razdalje.
Vse od leta 2003, ko smo pričakovali naslednika XRV 750 Africe Twin in smo ga dočakali v obliki CRF 1000L Africa Twin, se je marsikaj spremenilo. Ostala pa je velika želja po motoristični avanturi v tretje dežele, in nova Africa Twin omogoča prav to. Pobeg v neznano v neraziskane kraje, kjer vas kljub mnogim cestnim nevšečnostim ne bo pustila na cedilu in se bo izkazala kot prava zvesta sopotnica.

Ducati Panigale 1299

Motocikel Panigale, ki že od svojega nastanka buri duhove in postavlja mejnike v svetu motociklizma, je v letošnje leto vstopil prenovljen in kot tak z novo številko ob imenu.

Pri Ducatiju so si zadali težko nalogo, kako izboljšati že tako odličen motocikel, pa vendar so našli še nekaj prostora za izboljšave. Prva, najopaznejša je povečanje delovne prostornine pogonskega agregata, ki zdaj znaša tisoč 285 kubičnih centimetrov. Povečanje slednje so dosegli z za štiri milimetre večjim premerom batov. Večja prostornina pogonskega agregata in dodelave na vbrizgu goriva pa poskrbijo za to, da v primerjavi s predhodnikom novi Panigale 1299 razvije za 7,8 kilovata oziroma 10 konjskih moči več moči in 12,6 njutonmetra motornega navora. Predvsem pa so inženirji popravili krivuljo navora, ki je zdaj bolj enakomerna in kar za 10 odstotkov boljša, med pet in osem tisoč vrtljaji na minuto kot pri predhodniku. Spremembe pa niso bile narejene le na pogonskem agregatu, temveč tudi na vpetju prednjih vilic in zadnje nihajne roke, kar naredi novega Panigala še bolj vodljivega skozi zavoje.

Pri sami obliki motocikla pa bistvenih sprememb ni opaziti. Obdržal je linije predhodnika, le najpozornejše oko poznavalca pa bo opazilo manjše spremembe na prednjem oklepu in njegovem zadku.

Panigale 1299 je bolj ekstremen motocikel kot njegov predhodnik, pa vendar so inženirji poskrbeli za to, da ga je lažje in varneje voziti, za kar gre zasluga inovativnim rešitvam, ki so jih razvili v dirkaškem oddelku tovarne ter s tem voznikom še bolj približali tehnologijo iz dirkališč. Je poln elektronskih pripomočkov, ki vozniku lajšajo obvladovanje motocikla in skrbijo za čiste dirkaške občutke. Nova motorna elektronika omogoča izbiro med tremi različnimi načini vožnje, kar vozniku omogoča, da si razmeram in uporabi primerno nastavlja delovanje pogonskega agregata. Nov je sistem ABS, ki zdaj omogoča ostro zaviranje tudi v zavojih, saj sam optimalno razporeja zavorno moč med prednjim in zadnjim kolesom. Sistem proti zdrsu zadnjega kolesa je mogoče nastavljati v osmih stopnjah. 1299 je opremljen tudi s sistemom, ki pri pospeševanju nadzoruje dvig prednjega kolesa, pa tudi sistemom, imenovanim quickshift, ki poleg hitrega menjavanja prestav navzgor v višjo omogoča hitro prestavljanje prestav navzdol v nižjo. Vso to tehnologijo iz dirkališč je Ducati prenesel na novega Panigala z namenom, da bi bil motocikel čim boljši približek tistega, ki se vozi po dirkališču.

Posebej ni treba poudarjati, da se 1299 najbolje počuti na dirkališču, kjer lahko pokaže, česa je zmožen, pa vendar kljub svoji superšportni naravnanosti ponuja veliko vozniškega užitka tudi na navadnih cestah. Najprej moram omeniti značilen zvok dvovaljnega agregata, ki že v prostem teku oznanja, da je zelo zmogljiv in da samo čaka na priložnost, ko bo lahko pokazal vso svojo moč. 150,8 kilovata oziroma 205 konjskih moči ter 144,6 njutonmetra motornega navora pri 166,5 kilograma suhe teže obljublja izredne vozne zmogljivosti. Pospeševanja z mesta so neverjetna, vendar po zaslugi sistema proti zdrsu zadnjega kolesa in sistema, ki omejuje dvig prednjega, lahko nadzorovana. Pospeševanje iz zavojev je odlično in enakomerno po zaslugi motornega navora, ki je enakomerno razporejen čez celotno delovanje pogonskega agregata. Menjalnik deluje odlično in omogoča hitra prestavljanja tako v višjo kot nižjo prestavo, tudi ko voznik ne uporablja quickshifterja. Ob uporabi tega sistema pa vse skupaj postane še hitrejše in zabavnejše. Pri prestavljanju s quickshifterjem v nižjo prestavo pa motorna elektronika dodaja plin, kar pomaga pri umirjanju motocikla pri zaviranju. Zavore na 1299 svoje delo opravljajo odlično in pri vseh hitrostih motocikel zanesljivo ustavljajo. Vožnja s tem motociklom je pravi užitek, saj se motor skozi zavoje pelje tako lahkotno, da voznik z vsakim odpeljanim pridobiva samozavest in si meje postavlja vedno višje. Zmogljivosti tega motocikla pa gre do skrajnosti preizkušat samo na dirkališču, ker se ga le tam dá voziti na zgornji meji, za navadne ceste je preveč zmogljiv.
Panigale 1299 je čudovit izdelek, ki ni le lep na pogled, temveč je tudi tehnološko zelo napreden, poleg tega pa je kljub svojemu izrazito športno naravnanemu značaju še vedno uporaben v cestnem prometu. Pravzaprav je popoln motocikel za tiste, ki bi se radi na poti na dirkališče in po njem vozili z istim motociklom, pri tem pa ne bi bili radi prikrajšani užitkov tako na cesti kot dirkališču.

Pin It on Pinterest