Istra je vinorodna dežela. Ponaša se z lepim številom vinarjev, ki so dober glas istrskih vin ponesli po svetu. Tokrat vam predstavljamo štiri velikane malvazije in drugih odličnih vin.

Matošević

Ivica Matošević se je na začetku devetdesetih let kot vinski nevednež odpravil v Furlanijo na doktorski študij. Čez tri leta se je vrnil kot vinski navdušenec ter skupaj z vinarjema Gianfrancom Kozlovićem in Morenom Degrassijem začel orati ledino istrskega novega vala.
Trenutno v svoji kleti v Krunčićih napolni sto tisoč steklenic. V lasti ima 12 hektarov vinogradov, še 15 pa jih ima skupaj s tremi partnerji. Največ pridela sveže, enoletne malvazije. »Za nas vinarje je najbolj merodajen trg, ki danes išče svežo, elegantno, dišečo in pitno poletno malvazijo. Brez prevelikih pretenzij in bogate strukture.«
Čeprav tri četrtine grozdja nameni pridelavi enoletnih vin, ima več etiket z zorenimi vini. Njegov favorit med malvazijami – ponuja kar štiri različne – je alba antiqua, ki po enodnevni maceraciji 12 mesecev počiva v 225-litrskih sodih iz akacije. Prav tako v akaciji zori alba robinia, samo da je prikrajšana za kratko maceracijo – se pravi, da mošt ni v stiku z jagodnimi kožicami. Tretja od kompleksnejših malvazij pa je alba barrique, ki eno leto zori v francoskem hrastu. »Akacija je v Istri neobičajna, z njo delajo samo še trije vinarji, vsi drugi uporabljajo hrastove sode. Medtem ko hrast doda vinu vaniljo, karamelo in podobne sekundarne arome, akacija vinu doda mehkobo in medovitost. Je pa takšna malvazija posebna tudi zaradi teksture.«

 

Meneghetti

Vina Meneghetti pridelujejo na magičnem istrskem polotoku, kjer se občuti tradicija še iz rimskih časov in kjer pridelujejo najboljša vina, saj je ta zemlja tako različna v lepoti in tako lepa v različnosti. Prijazna je do rdečih sort. Bela in siva zemlja, ki jo sestavlja lapor in ima velik odstotek gline, je mati belih vin z izrednim okusom in aromatično eleganco.
Na posestvu Meneghetti, ki je v kraju Bale, se je začela pridelava v 19. stoletju, novo poglavje pa so spisali v letu 2001, ko je posestvo prevzela družina Plišo, ki je obnovila opustošene nasade in kmalu posadila še nove. V letu 2010 so se jim pridružili še Goran Hanžek, izkušeni vinski strokovnjak, svetovno znani italijanski enolog Walter Filiputti in chef kuhinje iz Francije Jean-Yves Messmere, ki vam bo seveda znal najbolje prikazati združevanje vina in oljčnega olja z različnimi istrskimi specialitetami.
Na videz gre za zelo preprosto pridelavo, saj ustekleničijo, kar ustvari narava, toda uresničitev je po njihovih besedah bolj zapletena zaradi njihove vizije in brezkompromisnega strmenja h kakovosti. Z vinom namreč pripovedujejo svojo zgodbo, začinjeno z osebno filozofijo življenja. Tako duša vinarja, kultura in ozaveščenost postanejo del vina. To je rezultat dolgotrajnega in včasih tudi dramatičnega iskanja estetskega modela za osebno noto k sami zgodbi. In prav to so njihova rdeča in bela vina, ki so rezultat dolgega iskanja pravega ravnovesja med sortami, zemljo in mikroklimo, kar pa seveda še ni dovolj za velika vina. Slednja zahtevajo sanje, drznost in inovativnost; v tem pa leži skrivnost vin Meneghetti … Meneghetti poleg velikih vin prikazuje tudi mlada vina, merlot in malvazijo, ki jih pokažejo kot osebe v nastanjanju z značajskimi potezami. Ne nazadnje pa lahko omenimo še zrelo, dobro razvito in zahtevno peneče vino, ki ga Meneghetti proizvaja po klasični metodi.

Roxanich

Že dolgo prej je v mladem Mladenu Rožaniću tlela ljubezen do vina, ko je pred petnajstimi leti končno prerasla v resnično strast. V dolini reke Rone je sodeloval ter se družil z uglednimi francoskimi vinogradniki in vinarji. Tedaj se je v njem rodila vizija vinskega sna v rodni Istri. Po mnogih potovanjih in številnih obiskih najznamenitejših svetovnih vinskih regij, kjer si je nabiral dragocena znanja, se je Mladen odločil, da bo svoje življenje posvetil vinogradništvu in vinarstvu.
Sprva se je lotil iskanja najugodnejšega istrskega terena, kjer bo zasadil vinograde. Mnogo časa je preteklo, preden se je leta 2004 srečal z Antunom Bankom, vinogradnikom iz Kosinožića blizu Nove vasi. Mladena in družino Banko je združila ljubezen do vina in Istre ter želja, da iz istrske rdeče zemlje priteče nepozabna in avtohtona kapljica. To sodelovanje je vinom Roxanich nedvomno podarilo edinstveno kakovost in očarljivost.
V štirih letih je v bližini Višnjana, v krajih Bačva in Bušure, vzniknilo 23 hektarov trte. Gre za zahodno istrsko vinogorje, področje, ki je klimatsko in geološko odlično za rast vinogradov. Poleg tega so v Kosinožićih uredili vinsko klet s površino 900 kvadratnih metrov.
Glede na to, da se je dobro spoznal z vini iz doline reke Rone pa tudi z drugimi, svetovno primerljivimi vini, je začela Rožanića preganjati misel, mar ne bi bilo mogoče tudi na njihovem terenu ustvariti veliko vino, ki bi istočasno vsebovalo in zadržalo značaj tega podnebja. Pri poreškem poljedelskem inštitutu je naročil študijo za postavitev petnajst hektarov vinogradov s primerno kletjo, leta 1998 je začel s prvimi vinifikacijami, 2004 pa se je združil z družino Banko iz Kosinožić pri Poreču. Danes v Bačvah in Bušurah blizu Višnjana razpolagajo s štiriindvajsetimi hektari izključno rdeče zemlje: rdeča glina je bogata z železnimi oksidi in kalcijevimi karbonati, kar se pozna od korenin pa vse do cveta, vinu pa daje močan značaj, poudarja Rožanić. Od belih sort vzgajajo malvazijo, beli pinot, šardone, muškat in sovinjon, od črnih pa teran, refošk, borgonjo, merlot, kabernet sovinjon ter nekaj malega kabernet franca in črnega pinota.

 

Benvenutti

Zgodba vinarjev Benvenuti je zgodba o družini, tradiciji in zemlji. Nahajajo se v mirnem istrskem mestecu Kaldir, s pogledom na bližnji Motovun, v katerega okolici gojijo tri avtohtone sorte: istrsko malvazijo, teran in muškat. Te sorte so v Istri dosegle najboljše rezultate, zato nameravajo trajnostno izkoristiti blaginjo tega edinstvenega predela in biti hvaležni za to, da so tudi sami majhen del njega.
Na trgu in v stroki so vina Benvenuti prepoznavna, kar je rezultat usmerjenosti na mikrolokacije in avtohtone sorte ob predanosti in iskrenem delu. Delci te zgodbe se nahajajo v vsaki buteljki Benvenuti, saj so zagovorniki filozofije, da je vino prav takšno, kakršen je tisti, ki stoji za njim. Tako želijo zemljo, na kateri in od katere živijo, prinesti do vsakega ljubitelja vin. Najbolje pa to lahko naredijo med zrelimi grozdi njihovega vinograda, v kleti, preizkuševalnici, skratka v namestitvi za tiste, ki želijo v vinih Benvenuti uživati več kot le en dan.
So na štiristo metrih nadmorske višine, v vinogradih v San Salvatoreju, kjer je bila včasih vas Kaldir. Tu raste njihova malvazija za vino, za katerega pravijo, da je to »malvazija po novih merilih«. Vinogradi na peščenih tleh so usmerjeni na jug. Gre za prvo malvazijo istrskih izsušenih jagod, ki jo predvsem najbolj odlikuje izrazita sortnost. Na videz precej oljno, to sladko vino odlikujejo arome medu in sadja, dokler njenega značaja ne zaokrožijo značilne kisline, po katerih lahko prepoznamo mogočnost ležanja. Malvazija San Salvatore 2010 je v hrastu ležala dvanajst mesecev.

besedilo: Andrej Završnik, fotografije: vinarji