blazk

About Blaz Kordelic

This author has not yet filled in any details.
So far Blaz Kordelic has created 332 blog entries.

alfa romeo giulia QV

Za Alfo Romeo se je zdelo, da je zašla v slepo ulico, ko je ukinila proizvodnjo avtomobilov z zadnjim pogonom, medtem ko so drugi tekmeci vztrajali pri njem in ga uspešno razvijali. Vendar ni bilo vse tako črno. Italijani so kljub temu uspešno razvili nekaj modelov, s katerimi so konkurente spravili na kolena. Le kateri pravi ljubitelj avtomobilizma se ne spomni legendarne alfe 155 V6 Ti DTM, ki je v tem nemškem pokalnem tekmovanju deklasirala konkurenco in zaradi katere so vodilni možje prvenstva, da bi zagotovili konkurenčnost drugih tekmovalcev, nenehno spreminjali pravila v škodo Italijanov.

Strast in želja izdelati pravi športni avtomobil pa v italijanskih inženirjih nista nikoli zamrli. Znanja in izkušenj imajo na pretek, potrebno je bilo le nekaj finančne volje vodilnih, ki so uvideli, kakšnega aduta imajo v rokah z blagovno znamko Alfa Romeo. Kar nekaj časa se je šušljalo, da alfa pripravlja limuzino z zadnjim pogonom, vendar take vrnitve ni pričakoval nihče. Italijani so na trg najprej spravili trenutno najmočnejšo različico giulie z imenom quadrifoglio ter se z njo odpravili v Nemčijo, kjer so na znamenitem dirkališču Nordschleife postavili čas kroga sedem minut in 32 sekund, kar je popolnoma enako času, ki ga je dosegel porsche 911 turbo S. Tako so Nemcem na njihovem terenu pokazali, kako se stvari streže.

 

Vrnitev alfe z zadnjim pogonom je bila veličastna, pričakovanja so bila uresničena, celo presežena, zdaj pa je na voljo vsem, ki si v času, ko elektrika vedno bolj vdira v naša vozila, še vedno želijo čistokrvnih vozniških užitkov. Za povišan utrip srca poskrbi že njena oblika, o kateri ne gre izgubljat besed, saj je preprosto prečudovita ter združuje surovo športnost in italijansko eleganco. Za pravi športni avtomobil pa samo oblika ni dovolj, vsebovati mora tudi precej zmogljive tehnologije. Pri Alfi so že večkrat dokazali, da znajo narediti zmogljiv in dober pogonski agregat, pa vendar so se pri razvoju motorja za giulio za pomoč obrnili na znance iz Modene. Pri razvoju motorja za giulio so sodelovali z inženirji iz Ferrarija, rezultat tega je, da motor iz šestih valjev pod kotom 90 stopinj in 2.891 kubičnih centimetrov prostornine s pomočjo dveh turbinskih polnilnikov razvije 375 kilovatov oziroma 510 konjskih moči ter 600 njutonmetrov navora, kar zadostuje, da se ta lepotica z mesta do 100 kilometrov na uro izstreli v 3,9 sekunde, končna hitrost pa znaša 307 kilometrov na uro. Moč pogonskega agregata se prek odličnega in natančnega ročnega šeststopenjskega menjalnika prenaša na zadnji kolesni par. Pri prenosu moči so Italijani šli tako daleč, da so zmanjševali težo vozila tudi z uporabo kardanske gredi iz karbona, ki tehta le sedem kilogramov. Podvozje je dirkaško naravnano, saj so spredaj uporabili dirkaška dvojna prečna vodila, zadaj natančna večvodilska prema, volan pa je občutno bolj neposreden in dirkaški, kot je pri večini tekmecev. Zavorni koluti so veliki in svoje delo opravljajo temeljito.

Notranjost je z dodatki, kot so karbonski zadnji deli prednjih sedežev, zelo športna, vendar še vedno dovolj udobna za daljša potovanja. Uporabljeni materiali so zelo kakovostni in prav taka je izdelava. Vozniku in sopotnikom, tudi tistim na zadnji klopi, pa je namenjeno dovolj prostora za noge in glave.

Vožnja z giulio QV je pravi užitek, pa naj si bo to v mestu, kjer se pogonski agregat vede povsem uglajeno in neopazno ali pa na gorskih serpentinah oziroma celo na dirkališču, kjer pokaže vse svoje zmogljivosti, do izraza pa pridejo tako moč motorja kot kakovost podvozja.

Brez dvoma je giulia avtomobil, kakršnega smo si avtomobilski navdušenci lahko samo želeli. Njena lepota, zvok, zmogljivosti in celotna pojava so odlična popestritev avtomobilskega trga čistokrvnih športnih limuzin.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

 

2017-03-09T09:47:06+01:00

Gostišče Grič – Šentjošt nad Horjulom

Brunarica Grič iz Šentjošta nad Horjulom je naziv najboljše slovenske brunarice prejela konec leta 2013. Da je gostišče doživelo takšen dvig kakovosti jedi in kakovosti na splošno ter si posledično ustvarilo dobro ime tudi med najzahtevnejšimi gosti, je zaslužen lastnik in hkrati glavni kuhar gostilne, Luka Košir, ki je od mame prevzel vodenje gostilne pred skoraj osmimi leti.

Da bo kuhar, je vedel od malega, tako sta rekla oče in mama, tako je bilo zastavljeno in tako tudi je. Sam je sledil le toku. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo gostinsko šolo, kjer se je izučil za kuharja, a sam pravi, da je šola še najmanj pomembna, če želiš biti dober kuhar. Pomembnejša je praksa, pa tudi nekaj talenta mora biti v tebi, da si potem lahko ustvariš pravi občutek za dobro kulinariko, seveda pa brez pravega zanimanja in želje ne gre.

Ker nikoli ni hotel biti povprečen, si je izbiral kakovostne kuhinje in prave kulinarične mojstre za svoje učitelje oziroma mentorje. Prakso in pozneje tudi prvo zaposlitev je dobil pri Janezu Bratovžu, ki mu je pokazal, v kateri smeri mora iti njegovo razmišljanje, v smislu kulinarike. Zatem je kar nekaj časa delal pri kolegu in bivšem sodelavcu iz JB-ja, Boštjanu Pavliju, v Harfi. A sam je vedel, da dolgo ne bo vztrajal v drugih kuhinjah, saj je imel doma svojo gostilno, za katero je imel razvito svojevrstno vizijo.

 

Gostišče Grič že vse od leta 1993 stoji na idilični lokaciji na vrhu Šentjošta in tja privablja številne goste. Nekoč so gostišče najpogosteje obiskali izletniki, pohodniki ali kolesarji, si privoščili pico ali kakšno jed na žlico in vzeli pot pod noge. Pod vodstvom novega chefa pa se je začela zgodba odvijati drugače. Gostišče je začelo delati na konkretni identiteti, in na “Grič” danes prihaja vse več gostov z namenom, da si privoščijo okusno in kakovostno jed.

Njihova posebnost je ta, da se jedilni list začne sestavljati z gostovo rezervacijo. Ko gost rezervira mizo, se šele začne konstruktivno formuliranje jedilnega lista. V splošnem gost najprej pove želje – kaj družba je in česa ne, ali so bolj za mesne, ribje ali zelenjavne jedi in v kakšnem cenovnem rangu se lahko gibljejo. Potem pa je delo na njihovi strani, saj želijo gosta do neke mere tudi presenetiti. Hočejo delati tako kulinariko, da gosta izobražujejo, da gost razmišlja, širi svoje obzorje in se uči pravilno soditi o dobri in kakovostni hrani. Imajo izjemno velik vrt, ki bi mu lahko rekli njiva, ter svoje pridelke. Vse pridelujejo na biološki način, nekatere rastline gojijo tudi biodinamično, trudijo pa se ohranjati avtonomne sorte rastlin. V 95 % delajo izključno z lokalnimi surovinami. Prav tako se ukvarjajo z nabiralništvom raznih zelišč, ki jih ponujajo gozdovi in travniki. V njihovi shrambi in skrinji se torej najdejo živila iz domačega hleva in rastlinjaka, s sosednje kmetije, iz okoliškega gozda, Medvedovega grabna ali Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja. Gostišče Grič z Luko Koširjem je zagotovo kulinarični hram, ki ga je vredno obiskati.

Gostišče Grič, Šentjošt nad Horjulom

+386 1 7540 128

info@gric.si

www.gric.si

fotografije: Dean Dubokovič

2018-03-12T09:38:53+01:00

BMW 320d GT xDrive

GT različice bavarske trojke mi ni treba posebej predstavljati, so jo pa tokrat predali v nežnejše roke, da bi videli, kaj se pripadnicam nežnejšega spola najbolj dopade pri njej. Najprej, kar sem opazila, je, da ponuja kar nekaj odlagalnih mest, kamor lahko odložimo nujne stvari, prtljago in nakupovalne vrečke. Hkrati pa je vožnja z njo v užitek tako v mestu kot zunaj njega. Pa še vse se obrača za menoj …

Drži, da ženske gledamo na avtomobile drugače kot moški, drugače pa jih tudi kupujemo. Bolj kot oblika nam pomeni uporabnost vozila, bolj kot vozne lastnosti pa udobje in neutrujajoča vožnja.

Znamka BMW, razumljivo, na seznamu ženskih želja visoko kotira tako zaradi imidža kot lastnosti, ki jih vozila te znamke posedujejo. Vseeno pa so tudi pomanjkljivosti, zato sem bila ob napovedi, da v roke za dalj časa dobim trojko GT, še bolj skeptična.

Deloma zato, ker gre za petvratni derivat serije 3, ki ima veliko prednosti, a tudi očitne (limuzinske) pomanjkljivosti. Oznaka 320d označuje preverjeno in premišljeno izbiro, osemstopenjska avtomatika udobno, xDrive pa brezskrbno vožnjo ne glede na podlago. Najprej, kar sem opazila, je pohvalno višje vstopanje, ki je občutno lažje kot pri limuzini. To za seboj potegne nekoliko višje sedenje in boljšo preglednost nad dogajanjem okoli vozila. Vrata brez okenskih okvirov se zdijo kot dober dodatek hudemu »outfitu«, enako bi pripisala tudi zadnjemu spojlerju, ki se pomenljivo premika iz in v ležišče ter daje vozniku in okolici vedeti, da gre za športno vozilo.

Veliko prednost v primerjavi z limuzino pa pomenijo peta oziroma prtljažna vrata, ki so klasično kombilimuzinska. Za njimi zazeva ogromna odprtina, nalaganje, zahvaljujoč elektrifikaciji, na željo kupca pa tudi odpiranje z gesto pod odbijačem sta tako veliko preprostejša kot pri limuzini. Dame, samo pomislite, ko pridete iz »šopinga« natovorjene z vrečkami in ni nikogar, ki bi vam pomagal, ve pa samo pomigate z nogo … Odlično. Hvale vredno pa je tudi to, da prostor nima tistega tipičnega roloja, ampak je pokrivalo narejeno precej smiselno.

 

Notranjost pomeni le najboljše – tako materiale, opremo kot tudi tehniko. Testnik je res prekipeval od vsega, vendar bi se raje kot za bež usnje odločila za črno. Armaturna plošča pomeni značilno bavarsko ureditev, kar pomeni, da je vse tam, kjer pričakuješ od modela te znamke. Nam (ženskam) pa je pomembno tudi to, da armaturna plošča nima preveč stikal. Glede opreme testniku težko kaj očitam, bil je namreč res bogato založen z njo, ob tem pa je hvale vredno tudi to, da večino te deluje nezaznavno in pomaga voznici. Tu se bom spet ponovila in zapisala, da me nimamo rade, da nas ves čas nekaj opozarja in vibrira. Trojka GT ponuja ravno pravšnjo zmes tega, če sem kaj pogrešila, pa je bil to projekcijski zaslon.

Med samo vožnjo moram izpostaviti to, da avto ni majhen, čeprav deluje manjši kot sicer. V mestni vožnji prideta do izraza tudi (pre)malo ojačan servo in štirikolesni pogon, ampak glede na dobrih 4,8 metra je avto presenetljivo okreten. V nosu se je vrtela najbolj prodajana dvolitrska dizelska različica, ki na zadek nariše oznako 320d, pod katero se skriva 140 kilovatov ali 190 iskrivih konjičev, ki rezgečejo z 400 njutonmetri vrtljaji navora. Zame več kot dovolj, še posebej, če vzamemo v zakup, da je na bloku motorja napis BMW twin power turbo.

Zato me končnih 230 kilometrov na uro in pospešek do stotice v manj kot osmih sekundah niti nista toliko presenetila, sta me pa toliko bolj lega na cesti in obnašanje avtomobila med ovinki. Nagibanja je namreč tudi pri večjih hitrostih presenetljivo malo, vzmetenje pa kljub temu dobro blaži, tako da nam telesa ne pretresa pretirano. Nekoliko se sicer pozna višje težišče, pametni štirikolesni pogon pa botruje k še večji samozavesti voznice. Poraba ni predstavljala nobenega izjemnega dosežka, saj sem se večino časa vozila v načinu eco pro, zato sem se le stežka spustila pod mejo sedmih litrov.

Ni me pa presenetila niti osnovna cena, vsaj glede na to, da je testnik poleg xDrive pogona premogel še odlično osemstopenjsko avtomatiko. Slednjo toplo priporočam, čeprav boste morale, če se boste odločile zanjo, kupiti par ali dva čevlja manj. Ampak vožnja in življenje z njo sta res bolj preprosta, če ne celo tudi bolj udobna … Je pa res, da je 67 tisočakov za derivat serije 3 ne glede na križansko zasnovo veliko denarja.

besedilo: Ingrid Sotlar, fotografije: Miha Pečoler

2017-05-26T07:40:31+01:00

Serengeti očala

Blagovna znamka Serengeti je bila ustanovljena leta 1985 na Floridi, sončna očala tega proizvajalca uvrščajo med najbolj napredna na globalnem trgu. Tudi zato, ker  uporabljajo izjemno dovršeno tehnologijo polariziranega mineralnega stekla podjetja Corning, ki je vodilno na tem področju, njegovi inženirji so izumili so tudi fotokromatska stekla. Danes se to odraža v vrhunskih očalih, ki veliko pripomorejo predvsem k varnejši vožnji. S kombiniranjem številnih tehničnih lastnosti in patentov razvitih v zadnjih letih, s progresivnim razvojem in raziskavami, je Serengeti dosegel številne dobre lastnosti, ki jih ne ponuja nihče drug.

 

Boljše sprejemanje oblik ter kontrastov na cesti, povezano s tehnično superiornostjo Serengeti stekel

Posebej izdelana molekularna tehnologija, vdelana v samo molekularno zgradbo Serengeti leč, izboljšuje vidno polje voznika. Z uporabo Serengeti stekel so cestne oznake, prometni znaki, prometne osvetlitve ter površina ceste bolje vidni. Serengeti leče tudi bolje prepoznavajo oblike pri megli ter bleščanju, izboljšajo kontraste ter izostrijo detaile na cestišču.

Izničenje efektov bleščanja zaradi visoko kakovostnih polariziranih stekel – POLARIZACIJA

Različne oblike bleščanja ( refleksi kontrolne plošče v vetrobranskem steklu, luči nasproti vozečih vozil, bleščanje sonca, itn. ) velikokrat motijo voznika. Serengeti stekla, z vdelanim polarizacijskim filtrom, nameščenim med dvema plastema stekla, eliminirajo 99 % bleščanja.

Zmanjšanje utrujenosti oči zaradi patentirane tehnologije, ki filtrira modro svetlobo – SPECTRA CONTROL

Serengeti očala vsebujejo filter imenovan “ Spectral Control “, ki blokira 95 % žarkov poznanih kot modra svetloba – svetloba, ki je najbolj prisotna zjutraj in zvečer ter zmanjšuje natančnost percepcije voznika. Verjetno poznate občutek pritiska na oči po kakšni uri vožnje – s Serengeti očali tega pritiska ni več.

Povečano vizualno udobje povezano z intelegentnimi fotokromatskimi stekli – FOTO STEKLA

Za razliko od večine običajnih sončnih očal, ki imajo konstantno barvo stekel, so Serengeti stekla fotokromatska in avtomatsko prilagajajo zatemnitev stekla glede na moč žarkov. Zatemnijo se pri sončnem vremenu in posvetlijo, ko sonce zakrijejo oblaki. Na tak način imamo oči vedno zaščitene ter v najbolj udobnem polju za oko. Serengeti očala se avtomatsko prilagajajo vremenskim razmeram in na ta način zagotavljajo maksimalno vidljivost.

 

Stekla Serengeti očal nudijo v eni leči tri tehnologije – polarizacijo, filter modre svetlobe ter fotosenzibilnost. Od lanskega leta je njihov ambassador Giancarlo Fisichella, ki se je proslavil kot voznik Formule 1, kot 2 kratni zmagovalec dirke za 24 ur Le Mansa s Ferrarijem.

www.rodeoteam.si

 

2017-03-06T09:54:01+01:00

Gostilna Grof – Vransko

Če vas pot zanese na Štajersko in če vas vmes zagrabi lakota, potem se ustavite v gostilni Grof, kjer vam bodo postregli vse vrste hrane. Njihov jedilni list z zanimivimi naslovi ponuja namreč veliko, od zajtrkov, pic, testenin in rižot, hladnih in toplih predjedi, juh pa vse do mesnih in morskih jedi, za na koncu pa še sladic.

Dolgoletna tradicija je močno vplivala na ponudbo gostišča, čeprav se je le-ta v 100 letih dodobra spremenila. Vseeno obujajo Nežine recepte iz časa, ko je svoje jedi pripravljala gospodi na Hachenberški graščini in svojo ponudbo ohranjajo na tradicionalni ravni, ki je izrasla iz okolja samega. Lahko zatrdimo, da so zavezani tej tradiciji in z veseljem nadaljujejo delo svojih prednikov.

Obenem se zavedajo, da nam vsakdanji življenjski slog in ritem nehote vsiljujeta tudi drugačne prehranjevalne navade. Temu zadostiljo s široko ponudbo italijanske kulinarike, testenin in neizogibno ponudbo pic. K vsemu temu sodi še bogata ponudba iz solatnega bara, kjer nikoli ne zmanjka domišljije.

Grof je dobra slovenska gostilna, ki je v marsičem presegla konkurenco. Ponuja vse, kar si jedci zaželijo, za zelo zmerno ceno.

 

2017-03-03T12:35:19+01:00

BMW X5 30d xdrive

Danes je na cestah že tretja generacija in ker vsak dober mojster ve, da se uspešnega recepta ne spreminja, je novi X5 ostal oblikovno podoben predhodniku. Opazovalci bodo najlažje opazili razliko v sodobnejših prednjih žarometih, elegantnejših zadnjih lučeh ter zarezama na blatnikih za sprednjima kolesoma, seveda pa je novega še veliko več.
Notranjost novega X5 je zdaj še prostornejša. Prirastek pri prostoru se pozna tako na prednjih sedežih, kot tudi na zadnji klopi. Za doplačilo je možno naročiti še šesti in sedmi sedež, ki ponujata prostor še dvema otrokoma.
Kabina je napredovala in naredila skok naprej tudi pri uporabljenih materialih. Ti so zdaj še na višji ravni, občutek prestiža je očiten. Armaturna plošča, ter ostala notranjost se oblikovno ni oddaljila od BMW-jevega sloga – ostaja prepoznavna in predvsem funkcionalna.
Merilniki so pregledni, velik zaslon na sredini armaturne plošče ponuja pregled na vse ostale informacije, ter nastavitve, ki jih potrebujemo med vožnjo, Funkcije, ki se prikazujejo na velikem sredinskem zaslonu, ki ni več integriran v armaturo pa se enostavno upravlja s sistemom i-drive.

 

Posebno pohvalo pa si zaslužita sprednja sedeža, ki sta izredno udobna, a ponujata tudi odlično bočno oporo. Tako manjši kot višje rasli voznik ne bo imel težav z iskanjem optimalnega položaja za vožnjo, saj sta sedež in volanski obroč izdatno nastavljiva.
Udobje nazadnji  klopi je na ravni najboljših v segmentu, prtljažni prostor je lepo obdelan in je v primerjavi z predhodnikom pridobil 30 litrov prostornine. Zdaj njegova prostornina znaša 650 litrov.
BMW X5 je že v prvi in drugi izdaji slovel kot eden najboljše vodljivih SUV vozil. S prihodom tretje generacije pa so pri Bavarci poskrbeli, da se je ta vodljivost na asfaltnih podlagah še izboljšala. Tretjo generacijo X5 ne predstavljajo več kot SUV (sports utility vehicle), ampak kot SAV (sports activity vehicle). Namenjen naj bi bil ljudem z aktivnim življenjskim slogom, ti pa večino časa svoje SUV ali sedaj SAV vozila uporabljajo predvsem na asfaltnih podlagah in le tu ter tam zaidejo na kakšen makadam.
Bolj cestni kot terenski uporabi nakazuje že sama zunanjost z velikimi in širokimi kolesi. Izkazal se je z odlično lego na cesti pri visokih hitrostih in v zavojih, kjer je dobro skrival svoje visoko težišče.
Za pogon testnega X5 je skrbel tri-litrski dizelski vrstni šestvaljnik, kateremu pri dovajanju zraka v valje pomagata dva turbo polnilnika. Razvije 190 kilovatov največje moči ter 560Nm motornega navora. Pogonski agregat je pravi biser, saj deluje mirno in skriva svoje dizelsko poreklo. Moč in navor podaja zelo enakomerno, kaže tudi veselje do vrtenja proti rdečemu polju. Moč in navor k vsem štirim kolesom pomaga prenašati odlični serijski osem stopenjski avtomatski menjalnik. Menjave prestav so nežne in hitre, prestavna razmerja pa so dobro preračunana in pripomorejo k nižanju porabe goriva.
BMW X5 s tem pogonskim agregatom ter svojimi voznimi lastnostmi orje ledino in postavlja merila v svojem segmentu. S pedigrejem in znanjem, ki ga na bavarskem premorejo, je tudi v tretji generaciji zelo trd oreh za konkurenco.

besedilo: Aleš Tomažič

fotografije: Blaž Kordelič in BMW

 

2017-03-02T13:54:39+01:00

Gourmet Cup 2017 – Krvavec

Gourmet Cup 2017 postregel z rekordi

Po lanskoletni enodnevni uspešnici se je letos smučarsko-kulinarični praznik Gourmet Cup 2017, ki je v treh dneh na belih strminah priljubljenega smučišča Krvavec zbral znane obraze slovenske gostinske scene in ljubitelje kulinarike, končal z nasmeški na obrazih.

Luki Jezeršku in Darku Klemnu, gostujočemu Chefu, je pripadla čast, da otvorita letošnji dogodek z Večerjo na zajli. Gostje so v dobrih dveh urah okusili odlične tradicionalne jedi v nekoliko drugačni preobleki, česnovo juho v kozarcu kot vroče okrepčilo, pester hladni uvod, za glavno jed matevža v »kranjski klobasi« s svinjino, ki jo je postregel sam MasterChef Slovenije, Darko Klemen. Za piko na i pa še sladko presenečenje Tomaža Bolke (Gostilna Krištof),  jabolčna pita v kozarcu z grozdno in kakijevo peno.

Nedeljsko gurmansko razvajanje na snegu se je nadaljevalo s pravo evforijo okusov, za katero so s svojimi kreacijami poskrbeli top Chefi priznanih restavracij Uroš Štefelin (Vila Podvin), Igor Jagodic (Restavracija Strelec), David Vračko (Restavracija Mak), Jorg Zupan (Atelje), Darko Klemen (MasterChef Slovenije), Damjan Fink (Gostilna na gradu) in Jernej Kamič (Restavracija Blejski grad) ter prepričali marsikaterega obiskovalca.

 

Jure Košir, Jure Jezeršek, Martin Jezeršek

Vincenzo Guarino in Tomaž Kavčič s soprogo in hčerko

Kot se za vsak praznik na belih strminah spodobi, tudi tokrat ni šlo brez tekmovalnega duha. Zadnji dan Gourmet Cupa 2017 se je namreč na Krvavcu odvila čisto prava smučarska tekma z več kot 150 prijavljenimi tekmovalci gostinci, vinarji in gurmani in njihovimi zvestimi navijači. Z rekordom proge sta slavila vražja Slovenka, Alenka Dovžan (Restavracija Ejga) in Tomaž Juvan (Hostel Celica).

Sledilo je druženje ob gurmanskih specialitetah Chefov Tomaža Kavčiča (Dvorec Zemono), Jorga  Zupana (Atelje), Darka Klemna (MasterChef Slovenije), Damjana Finka (Gostilna na gradu), Jerneja Kamiča (Restavracija Blejski grad) in italijanskega Chefa z Michelinovo zvezdico, Vincenza Guarina, ki je obiskovalcem v okušanje ponudil bonbon ocvrte polenovke z omako napolitanskega rumenega paradižnika.

Glede na število prijavljenih tekmovalcev, nesmučarjev in obiskovalcev smo prepričani, da Slovenija potrebuje dogodek kot je Gourmet Cup, kjer se na enem mestu srečata vrhunska kulinarična ponudba in ljubitelji dobre hrane.

Martin Jezeršek, direktor Jezeršek gostinstva se ob uspešno zaključenem dogodku že veseli prihodnjega: »Gourmet Cup 2017 je bil fantastičen dogodek, več kot izpolnili smo vse zastavljene cilje. V veselje nam je, da smo dogodek spravili na mednarodno raven in dokazali, da je Slovenija zrela za visoko kulinariko na smučiščih. Veselimo se Gourmet Cupa 2018.«

 

2017-03-01T11:41:21+01:00

Care’s 2017 – festival etične kuhinje

V Alta Badii je namesto zloglasnega dogodka Chef’s Cup že drugo leto zapored potekal festival etične kuhinje Care’s, na katerem so se zbrali kuharski mojstri z vsega sveta, ki so v hotelih med vasicama La Villa in Corvara ter kočah na smučiščih (Lagazuoi, Piz Boe’, Jimmy, Las Vegas, Col Alt) razpravljali o trajnostni prihodnosti gastronomije, pa tudi kuhali, seveda.

Organizatorji, Norbert Niederkofler, kuhar z dvema Michelinovima zvezdicama (restavracija St. Hubertus, San Cassiano), so s pomočjo kuharja Giancarla Morellija (restavracija Pomiroeu, ena Michelinova zvezdica, Seregno) in lastnika marketinške agencije Hmc Paola Ferrettija tudi letos od 22. do 25. januarja gostili 30 vrhunskih kuharjev iz 6 celin in 16 držav s skupno vizijo novega, inovativnega in etičnega pristopa do hrane s poudarkom na tradiciji in lokalnih izdelkih. Letos je Care’s želel poudariti pomen tradicije, spoštovanje narave in lokalnih pridelovalcev ter promoviranje etičnega pristopa do samozadostne kuhinje, od pridelave lokalnih pridelkov do recikliranja odpadkov, ter s tem pripomoči k ozaveščanju starejših in mladih.

 

Na festivalu je bila prisotna tudi naša kuharska velemojstrica Ana Roš, ki jo je prav v tem času britanska gastronomska revija Restaurant razglasila za naj kuharsko mojstrico tega leta (The World’s Best Female Chef). Ta prestižni naziv podelijo v sklopu razglasitve najboljših restavracij sveta (The World’s 50 Best Restaurants). Z Ano Roš smo se družili na mojstrski delavnici, kjer sta skupaj z izjemno Christino Bowerman iz Rima (restavracija Glass, ena Michelinova zvezdica) pripravili vsaka svoj krožnik. Christina seveda špagete z omako iz popra in sira, Ana pa soško postrv s kostanjem, kobariško skuto in ikrami, kar sta vse skupaj lepo zaokrožili s peninami Ferrari iz pokrajine Trento. Ana se je seveda znova izkazala tudi na slavnostni večerji, kjer so ji družbo delali priznani kuharji iz Italije, Mehike, Avstrije, Čila, Portugalske in Danske.

Izobraževanja, delavnice, večerje in zabave so se vrstili iz dneva v dan. Zadnji dan so slavnostno sklenili v prestižnem hotelu Rosa Alpina v San Cassianu z večerjo z mladimi chefi in mentorji ter podelitvijo nagrad za mlade etične talente (kuharje, slaščičarje in hotelirje), pa tudi nagrade za družbeno odgovornost, ki jo je podelila prestižna slaščičarna Marchesi. Slednja je svoja vrata odprla že leta 1824, od 2014 pa je v lasti modnega imperija Prada. In kot pravi idejni oče dogodka chef Norbert: »Pomembno je, da z našimi dejanji, ki so na eni strani kultura in doživetja, na drugi pa inovativnost, izobražujemo mlade talente ter skrbimo za prihodnost svojih otrok.«

 

besedilo: Katja Kralj, fotografije: Dean Dubokovič

www.care-s.it

 

2017-02-28T14:35:28+01:00

Teden Restavracij 2017, pomlad

Najboljši slovenski chefi in chefinje vabijo na najokusnejši teden letošnje pomladi! Med 10. in 19. marcem bo 99 slovenskih restavracij goste razvajalo s posebnimi meniji, polnimi svežih lokalnih spomladanskih okusov, po enotni ceni 17 evrov. Včasih so zimo odganjali in pomlad naznanjali le kurenti, v zadnjih letih pa jim pri tem pomagajo tudi vrhunski chefi in chefinje! Ti namreč že šesto leto zapored v sklopu Tedna restavracij gostijo dobrojedce in dobrojedke iz vse Slovenije ter prebujanje narave ujemajo v domiselne kulinarične kreacije. Samo lani je v njihovih dobrotah uživalo več kot 82.000 gostov, ki postajajo iz leta v leto radovednejši, zahtevnejši in bolj izkušeni. Teden restavracij tako ne zvišuje zgolj kakovosti gostinske ponudbe, temveč hkrati pasivne goste spreminja v aktivne (dobro)jedce.

 

Prihajajoči Teden restavracij bo nedvomno največji in najodmevnejši doslej. K sodelovanju so bile povabljene le tiste restavracije, ki so si v očeh selektorja akcije, kulinaričnega kritika Uroša Mencingerja, prislužile vsaj en srček, ali so na dobri poti, da tega osvojijo. Odziv je bil ogromen – kar 99 vrhunskih restavracij iz vseh koncev Slovenije, od tega devet novih, bo deset dni v marcu goste vabilo s posebnimi meniji po enotni ceni. Po številu sodelujočih restavracij od letos naprej prednjači Štajerska (27) pred Ljubljano z okolico (26), sledijo jima Gorenjska (15), Primorska (14) in Dolenjska (13), ter Prekmurje (2), Notranjska (1) in Koroška (1). Vsak novi Teden restavracij postavi slovenskim vrhunskim chefom novi izziv. V letošnjem letu je to narava! Sredi marca se začne že prebujati, toda pomlad še ni nastopila. V menijih Tedna restavracij 2017 si želimo čim več narave in naravnega! Seveda pa mora ostati tudi vse tisto, kar so chefi upoštevali že doslej: kreativnost v odnosu do tradicije, ki se kaže v jedeh nove slovenske kuhinje; uporaba lokalnih sestavin in pletenje mreže lokalnih pridelovalcev in dobaviteljev; ter prezentacija jedi, saj prve jejo oči. Sprejemanje rezervacij se je začelo v petek, 24. februarja. Od tega dne so vse informacije o načinu rezervacije, sodelujočih restavracijah, razpoložljivih mestih in izboru menijev dostopne na spletni strani Tedna restavracij.

www.tedenrestavracij.si 

 

 

2017-03-04T20:24:02+01:00

Kavarna MAO – grad Fužine

Podjetje Kaval Group je odprlo novo kavarno na gradu Fužine. Po obisku Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ali sprehodu se lahko razvajate z dišečo kavo in sladkimi torticami v dosežkih slovenskega oblikovanja – stoli in mizami, ki so bili zasnovani ali proizvedeni v Sloveniji v 20. stoletju. Kavarna je hkrati tudi prostor za nove dogodke muzeja, v njej pa se bodo izmenjevali dosežki slovenskega oblikovanja, ki so jih posebej v ta namen prispevali obiskovalci MAO ter znane osebnosti iz slovenske arhitekture in oblikovanja. Vsi kosi bodo označeni z imenom darovalcev ter opremljeni s podatki o avtorstvu in proizvodnji kosa.

 

Odkrijte nekaj posebnega za začetek novega leta. Vabljeni v prijetno grajsko okolje in kavarno MAO z edinstvenim ambientom. Kavarna MAO se nahaja v delu gradu Fužine, kjer je bil nekoč salon oziroma Sala terrena, ki je služil kot zimski vrt. Kavarna je odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro.

www.kaval-group.si

 

2017-03-02T13:55:34+01:00

Pin It on Pinterest