avto

BMW X4 M competition

BMW je pionir v segmentu kupejevskih SUV-jev, kamor spada tudi X4. Več kot 10 let pa je bavarci v svoje cestne terence vgrajujejo tudi najzmogljivejše motorje, ki jih premorejo in ti se seveda ponašajo s črko M. leta 2009 je namreč na ceste zapeljal prvi X5 M, v nadaljevanju pa so mu sledili tudi ostali člani X družine.

BMW X4 M je zelo svež avtomobil in veseli smo bili, da smo se lahko družili s 510 konjsko zverino, ki že na prvi pogled, sicer diskretno, naznanja svoje poslanstvo. BMW X4 upoštevajoč že povsem osnovno izvedbo poudarja dinamično plat uspešne zgodbe, ki se nam zdaj predstavlja v drugi generaciji. Kljub dobrim 2 tonam voznika postavlja v ospredje. No, voznika in njegov ego, saj privablja poglede enako hitro, kot se pelje. Na področju vozne dinamike je izjemen in ker to velja že za osnovno verzijo, potem se vam verjetno že dozdeva, kam pes taco moli pri modelu M competition.

Aerodinamično prilagojen in seveda v skladu z agresivnimi smernicami ne pušča dvomov o dodatni meri športnosti. Enaindvajset palčna platišča na tako impozantnem vozilu sploh niso videti velika, ampak ravno pravšnja. Sicer pa se X4 M od svojih šibkejših bratov ne razlikuje toliko, da bi to opazila večina mimoidočih. Da gre za M bomo še najbolj gotovi, če bomo avtomobil pogledali od zadaj, kjer se prav nič skromno šopirijo štiri izpušne cevi iz katerih še širi glas šestvaljnika.

Znotraj ni korenitih sprememb v primerjavi z vstopnimi različicami X4. vse je na mestu, oprema je popolna, sedeži so kljub športnemu izgledu dovolj udobni, nastavljivi v vsemogoče smeri in odlično oprijemljivi. Športno nastavljeno podvozje in nizko presečne pnevmatike namreč ne prizanašajo zadnjicam tudi v komfortnem načinu nastavitve vzmetenja .

Oznako M podpira 3 litrski šestvalni motor podprt z dvema turbinskima polnilnikoma. 375 kilovatov in 600 Nm navora je dovolj, da stotico doseže v 4,1 sekunde. Bolj kot ta podatek pusti vtis lahkotno in odločno pospeševanje do končne hitrosti, ki je elektronsko omejena na 250 km/h, če pa si omislite M voznikov paket se bo zabava končala šele pri 280 kilometrih na uro. O voznih lastnostih nima smisla razpravljati, avto se pelje odlično, zaradi izjemno kompaktne zasnove, vrhunskega podvozja in štirikolesnega pogona velikokrat ne boste imeli občutka, kako hiter je ta avtomobil. Zato le pozorno opazujte merilnik hitrosti!

Poraba goriva je, kot je običajno pri tako zmogljivih agregatih, odvisna od teže voznikove noge a nikoli nizka, kar pa BMW-jem z oznako M ne zamerimo. Tudi pri ceni je tako. Osnovna cena je okoli 120.000 evrov, z dodatno opremo pa lahko še veliko več. Pri nas jih najbrž ne boste videli veliko, a ko jih boste jih bo tudi slišati, sploh v primeru, ko ima takšen X4 nameščen M športni izpuh.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

2020-05-29T09:17:34+01:00

BMW X5 M50d

BMW X5 je že od svoje prve generacije, ki je bila predstavljena pred koncem tisočletja, sinonim za odlično vodljiv SUV, saj je bil prvi, ki je resnično združil cestne ter terenske vozne lastnosti v eno celoto. Sedaj je tu med nami v svoji četrti generaciji in v vedno večji konkurenci prestižnih SUV-jev še boljši in znova postavlja letvico še višje.

Tokrat smo preizkusili različico M50d, ki jo poganja vrstni šestvaljni dizelski pogonski agregat podprt s kar štirimi turbinskimi polnilniki. Ja prav ste prebrali ta X5 ima štiri turbine tako kot bugatti chiron ali pa pred desetletji bugatti EB 110. V osnovi gre za že znani trilitrski motor, ki mu pomagajo dihati tri turbine, ki delujejo praktično ves čas ob potrebi pa se v delovanje vključi še četrta, rezultat tega pa je 294 kW oziroma 400 KM ter 760 Nm motornega navora, kar je dovolj, da ta 2,4 tone težak avtomobil z mesta do 100 km/h pospeši v 5,2 sekunde, pri tem pa se je povprečna poraba na našem preizkusu gibala okoli 10 l na 100 prevoženih kilometrov. Zmogljivostim pogonskega agregata je doraslo tudi podvozje, ki je odlično uglašeno in vozniku skriva težo vozila, vendar vseeno to ni tako športno kot pri prihajajoči različici M. Pohvaliti je potrebno tudi osem stopenjski samodejni menjalnik, ki svoje delo opravlja več kot odlično pri spopadanju s težo vozila ter zmogljivostmi motorja. V vožnji voznik, poleg odlične lege, opazi v primerjavi s prejšnjim modelom občutno izboljšanje udobja. Najprej je potrebno omeniti izredno dobro zatesnjeno potniško kabino, nato pa celotni interjer, ki je v samem vrhu razreda. Posebno pohvalo si zaslužijo sedeži, ki ponujajo odlično hrbtno ter bočno oporo poleg tega pa zadnji ponujajo dovolj prostora za tri odrasle osebe. Armaturna plošča je sodobno oblikovana z digitalnimi merilniki pred voznikom ter ločenim LCD zaslonom na sredini. Posebna je tudi ambientalna osvetlitev, ki ponoči še dodatno pričara občutek ekskluzivnosti, tudi na panoramski premični strehi.

Zunanjost že na daleč daje vedeti, da je ta X5 nekaj posebnega saj je prednji odbijač poln velikih vstopnih rež za dovod zraka v motorni prostor. Na bokih so obrobe poznane iz paketa M opreme, zadek pa krasi difuzor z dvema širokima izpušnima cevema. Za piko na i poskrbijo še 22 palčna platišča. Vse skupaj je bilo v primeru testnega vozila začinjeno z Phytonic blue metalic modro barvo. Posebno pohvalo si zaslužijo laserski prednji žarometi, ki resnično odlično osvetljujejo cestišče.

X5 M50d je avtomobil, ki ga lahko označimo za popolni SUV. Popolnost pa ima svojo ceno in ta po navadi ni nizka, tako da osnovna verzija tega avtomobila stane 105.100 evrov.  Cena testnega pa se je z vso dodatno opremo povzpela na 138.712 evrov.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

2020-04-17T07:35:39+01:00

suzuki jimny 1.5 VVT allgrip

Dobre stvari velikokrat ne potrebujejo kakšnega posebnega recepta, temveč je potrebno le nekaj preprostih sestavin zložiti v celoto in rezultat je na dlani. Tega se še kako zavedajo Japonci, ki svojega mini terenca le malce dodelujejo in prilagajajo trenutnim trendom, v bistvu pa se držijo osnovnega recepta.

Pravo terensko vozilo mora biti opremljeno s togo šasijo, brez tega na težkem terenu preprosto ne gre in suzuki jimny jo ima. Toga šasija je osnova za čvrstost vozila, ki je še kako pomembna pri vožnji po terenu, poleg tega pa omogoča vpetje obes z dolgimi hodi koles, kar naredi jimnya izredno okretnega in praktično neustavljivega na kateremkoli terenu. Sami smo se med preizkusom navduševali nad zmogljivostmi, s katerimi nas je prepričeval na terenu in povedano po pravici smo se prej ustavili mi, kot pa bi se jimny, ki omejitev praktično ne pozna, saj je opremljen s klasičnim štirikolesnim pogonom, katerega lahko vključimo med vožnjo vse do hitrosti 100km/h. Poleg tega pa je opremljen še z reduktorjem, ki skrajša prestavna razmerja, kar je uporabno na ekstremno težkem terenu. Prav to, da je namenjen vožnji po terenu, mu nagaja pri vožnji po urejenih poteh. V mestu in na odprtih cestah je vožnja še udobna, vse se pa spremeni, ko se podamo na avtocesto in presežemo hitrost 120 km/h. Takrat jimny postane glasen in zaradi trdega vzmetenja neudoben, vendar mu tega ne zamerimo, saj to ni njegov namen. Njegov štirivaljni 1.462 kubični agregat, ki razvije 75KW oziroma 102 konja le ni vsemogočni, vendar v kombinaciji z ročnim petstopenjskim menjalnikom povsem zadostuje namenu tega vozila, poleg tega pa se zadovolji z osmimi litri goriva za sto prevoženih kilometrov.

Notranjost se prav tako drži preprostosti, vendar povsem zadovoljivo služi svojemu namenu. Udobja sicer ni na pretek vendar bosta z malce potrpljenja tudi dva višje rasla odrasla lahko sedela na prednjih sedežih. Zadnja sta bolj zasilne narave vendar nekako še gre. Večina uporabnikov jimnyja bo ta sedeža zložila, da bo pridobila prtljažni prostor, ki je v osnovi le simboličen.

Preprostost pa je vidna že na daleč in zdi se da so avto oblikovali kot kakšno igračo pa vendar tudi na tem avtomobilu najdemo nekaj detajlov, ki ga naredijo sodobnega in igrivega. Za ceno 20.200 evrov, ki se na prvi pogled zdi visoka dobimo odličen terenski avtomobil, ki je na terenu vreden vsakega centa.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

2020-04-14T10:46:53+01:00

porsche 718 boxter

Podjetje Porsche je navdih za boxter našlo v samih začetkih svojega lastnega obstoja, ko je avtomobile še razvijal ustanovitelj, g. Ferdinad Porsche in strmel k razvoju lahkih, odlično vodljivih in zmogljivih vozil in sicer v slavnem spyder 550, ki je ob svojem nastanku leta 1953 prevzel dominanco na dirkališčih po vsem svetu.

Boxter se nam tokrat predstavlja že v četrti generaciji, ki je na trg prišla leta 2016 in se od tretje razlikuje predvsem po tem da se je prilagodila novim okoljskim standardom in posledično zaradi tega v osnovni verziji izgubila šestvaljni atmosferski bokserski pogonski agregat, ki ga je nadomestil bokserski štirivaljnik podprt s turbinskim polnilnikom. Le-ta iz 1.988 ccm delovne prostornine razvije 220 kW (300 KM) ter 380 Nm navora. Moč se iz sredinsko nameščenega motorja do zadnjega kolesnega para lahko prenaša preko šest stopenjskega ročnega ali pa sedem stopenjskega avtomatskega menjalnika z dvojno sklopko, ki ga pri Porscheju poznajo pod oznako PDK. Testni avtomobil je imel slednjega, nad katerim smo bili navdušeni, saj deluje zares odlično. Menjava prestavnih razmerji poteka hitro in brez izgube vlečne sile. Avtomatski menjalnik omogoča še dodatno varčevanje z gorivom saj v določenih voznih situacijah vklopi funkcijo tako imenovanega jadranja, pri kateri se izključi povezava med motorjem in menjalnikom. Podvozje je v celoti izdelano iz aluminija in je z novim bolj neposrednim ter dodelanim volanskim mehanizmom podrejeno čim boljšim voznim lastnostim v zavojih, ki so naravnost odlične in so kos vsakemu športnemu izzivu ter moči pogonskega agregata. Testni avtomobil je opremljen še s sistemom PASM, ki nadzoruje delovanje blažilnikov in skrbi za maksimalni oprijem pnevmatik s cestiščem, poleg tega pa je avtomobil še za 10 mm bližje k tlom. Za zaviranje so zadolženi ogromni zavorni koluti, prednja merita kar 330 mm zadnja pa 299 mm, ki svoje delo opravljajo več kot odlično in ne popuščajo niti pri ekstremni vožnji po zaprti cesti. Testni avtomobil je opremljen še z eno poslastico poimenovano Sport Chrono Paket, ki vključuje tri glavne funkcije. Prva je tako imenovani Launch Control, ki skrbi za optimalen start z mesta. Druga je optimalno delovanje PDK menjalnika, ki skrbi za kar najhitrejše ter najprimernejše menjavanje prestav, kar je uporabno predvsem pri hitri vožnji na dirkališču. Tretja funkcija pa je poimenovana SPORT Response, ki je prvič predstavljena prav v boxterju 718 in skrbi za maksimalno sproščanje moči iz motorja in menjalnika, a je le ta omejena na približno 20 sekund.

Notranjost boxterja nas je navdušila z odličnimi materiali in izrazito športnim sedenjem v odličnem sedežu, v katerem smo si tudi tisti malce višji lahko optimalno nastavili položaj za vožnjo. Pohvaliti moramo tudi mehanizem odpiranja strehe, saj le ta deluje odlično in poteka električno ter ga je moč opraviti pri tudi počasni vožnji. Sama vožnja je čisti užitek in približa športne občutke v največji možni meri, naj gre za vožnjo z veliko hitrostjo po dirkališču ali pa le hitrejšo vožnjo po odprti ovinkasti cesti. Poseben občutek je tudi pri počasni vožnji s spuščeno streho, kjer je vetrne zaščite povsem dovolj da prepih ni moteč.

Pri Porscheju so mojstri zmešnjave, kljub temu, da so odličen šestvaljnik, ki je bil znan po svojem čudovitem zvoku in odličnem navoru zamenjali s štirivaljnikom, ki je v primerjavi s predhodnikom izgubil ves svoj čar, je boxter 718 še vedno neverjetno hiter in visoko zmogljiv avtomobil z voznimi lastnostmi, primerljivimi z najboljšimi roadsterji na svetu, za kar poskrbi odlična šasija, vrhunsko podvozje, sredinsko nameščen zmogljiv pogonski agregat, napreden menjalnik ter odlične zavore. Vendar puristi te genialnosti nemškim inženirjem ne bodo nikoli priznali, saj za prave ljubitelje znamke iz Stuttgarta obstaja le pogonski agregat v obliki šestvaljnega bokserja. Za te pa imajo pri Porscheju rešitev v obliki 718 Spyder.

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

2020-03-25T14:57:36+01:00

BMW 330e M sport

Ekologija postavlja v avtomobilski svet nova merila, zato so hibridne različice avtomobilov vseh razredov danes že stalnica. Seveda v tem segmentu ne zaostaja niti veliki BMW, ki priključne hibride ponuja tako rekoč v vseh velikostih. Hibridne različice, poleg izredno zmogljivih bencinskih, običajno predstavljajo vrh ponudbe in športni naboj tudi najbolj vozniških znamk med katere nedvomno spada tudi BMW, počasi popušča. Kljub temu trojka ostaja dinamična in uživaška. A biti tudi ekološki, je še pomembneje.

Tako kot zunaj, je tudi znotraj priključni hibrid serije 3 pravi BMW. Športnost odlično združuje tudi s prestižem in udobjem. Potniški prostor razvaja z odličnimi sedeži in ergonomsko popolnostjo. Sicer pa se delovno okolje voznika v primerjavi z običajno trojko ne razlikuje kaj dosti. Med digitalnimi merilniki je dodan še pokazatelj izrabe in zaloge električne energije.

Pod pokrovom motorja delo opravlja pogonski sistem, ki združuje delovanje 2-litrskega prisilno polnjenega bencinskega štirivaljnika s 135 kilovati in 113 kilovatnega elektromotorja. Maksimalna skupna moč obeh motorjev znaša ob pomoči funkcije XtraBoost (le ta za za kratek čas poveča moč za 40 konjev, dokler se baterija ne izprazni, vklopi se s programom sport ali do konca pohojenim pedalom za plin) 215 kilovatov in 420 Nm največjega navora. Osupljivo velike številke za hibridno vozilo. In še nekaj teorije: eko trojka od nič do sto potrebuje le 5,9 sekunde, na sto kilometrov naj bi popil le 1,7 litra bencina, v zrak pa naj bi izpustil le 38 gramov na kilometer. In praksa? Podatek o pospeških nedvomno drži. 330e se pošteno zgane ne glede na to pri kolikšni hitrosti voznik pohodi stopalko za plin. Če bi ga ob pospeševanju z mesta označili za izstrelek ne bi pretiravali. Podatek o porabi pa je pri tej vrsti avtomobilov sila nehvaležen. Avto je v praksi zmožen prevoziti slabih 40 kilometrov le na elektriko, pri čemer najvišja hitrost doseže 140 km/h. Torej če se boste vozili večinoma po mestu in avto dosledno polnili, bo poraba res skromna. Ob daljših vožnja pa bo naraščala s številom prevoženih kilometrov brez električnega polnjenja. Nam je poraba po tedenskem druženju pokazala 6,3 litra bencina na 100 km, k čemur pa je potrebno prišteti še strošek elektrike.

Vozne lastnosti je, kot je v trojki običajno, zaznamovalo odlično podvozje, ki kljub relativno čvrstim nastavitvam prepriča tudi z visoko stopnjo udobja. Po značaju je trojka čudovit družinski avtomobil. Hibridni pogonski sklop, ki doda zeleno noto pa ji odvzame nekaj uporabnosti, saj se je prtljažni prostor na ta račun zmanjšal za 105 litrov.

Seveda je vse to, kar smo našteli zgoraj, treba plačati. In pri BMW-ju številke nikoli niso nizke. Osnovni 330e stane okoli 50 tisočakov, v testnem primeru pa je izbira dodatne opreme številko dvignila za kar 20 tisočakov. Škoda le, da so v času zimskega testiranja pri BMW Slovenija avto obuli v 17 palčna platišča, ki oznaki M sport prav nič ne pristojijo. Drugače pa, odličen izdelek za precej denarja, če povzamemo na kratko.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

2020-03-03T14:00:56+01:00

Toyota corolla HSD executive

Toyota se je v svojem kompaktnem razredu poslovila od aurisa in znova oživila corollo v vseh karoserijskih izvedenkah. Končno je tudi v limuzinski izvedbi corolla zanimiv in všečen avtomobil, ki prepriča s hibridno tehnologijo in uporabnostjo.

Oblikovalci so se odločili, da bodo oglate linije ostale tudi pri novi corolli v ospredju. Zadek je za moj okus lepši in polnejši, sprednji del dovolj agresiven, a oblika ni toliko drastično spremenjena, da bi odgnala dosedanje kupce toyotinih  modelov kompaktnega razreda, zagotovo pa bo pritegnila nove. Ljudje jo torej opazijo in postavljajo celo v družbi večjih in dražjih. To je, upoštevajoč močno konkurenco v razredu, vsekakor pomemben adut.

V potniškemu prostoru, ki je kot se spodobi za večino japonskih vozil, natančno oblikovano s premišljeno postavitvijo vseh gumbov in komponent, najprej opaziti prednja udobna sedeža. Že na pogled vzbujata željo po dolgih vožnjah. S tem je voznikovo delovno okolje še prijetnejše. Tudi na zadnji klopi zlepa ne zmanjka prostora, v prtljažniku pa je za spoštljivih 471 l prostornine.

Testno corollo sedan je poganjal dobro poznani hibridni sklop, ki ga sestavljata 1,8 litrski bencinski štirivaljnik s 97 konji in sinhroni izmenični elektromotor s trajnim magnetom, ki ponuja 53 kilovatov. Skupna moč sistema znaša 90 kilovatov, kar ob včasih utrujajočem brezstopenjskem menjalniku CVT zadošča za 180 km/h najvišje hitrosti in 11 sekundni pospešek do 100 km/h. Poraba goriva ja najnižja v mestu in pri umirjeni vožnji, kjer pridete skozi tudi s petimi litri na 100 kilometrov, ob dolgih avtocestnih vožnjah pa lahko naraste na 7 litrov. Skratka, če ne boste pretiravali, corolla ne bo pretirano žejna. Kar se tiče vožnje, bo že pri prvem hitrejše odpeljanem zavoju dala corolla vedeti, da to kljub športni in atraktivni zunanjosti ni nikakršen dirkač, 122 konjev pa je dovolj tudi za dinamičnejšo vožnjo.

Zaključimo lahko, da je hibridna tehnologija zanimiv korak med klasičnimi vozili na naftne derivate in povsem električnimi vozili. Takšni avtomobili pa so še kako po godu umirjenim vozilom. Cena corolle sedan je po našem mnenju zelo razumna, sploh če jo primerajmo s konkurenco. Vstopna hibridna različica je na voljo že za 23.600 eur, testna executive, opremljena z vsem možnim pa komaj preseže 29 tisočakov.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

2020-03-04T14:30:22+01:00

MINI countryman John Cooper Works

S prihodom countrymana na trg pred desetimi leti se je nekako začelo pisati poglavje štirikolesno gnanih vozil pri znamki MINI, kar je seveda navdušilo tudi nas. Leta 2012 pa je prva generacija dobila še model John Cooper Works, ki se je ponašal z 218 konjiči.  Toda čas gre naprej in z njim se veča tudi konjenica pod motornim pokrovom, ki sedaj šteje že 306 članov.

Countrymana so razvili z namenom, da bi MINI postal avto tudi za tiste, ki bi se radi z družino odpravili na dopust in za tiste, ki jih morda vleče tudi malo izven urbanih poti. Posledično so dosegli, da se v tem avtomobilu sicer relativno visoko sedi, nudi odličen pregled okoli vozila in kar je v prvi vrsti zelo pomembno, nudi tisti dober občutek varnosti.

MINI countryman se vsa leta trudi biti vedno nekaj posebnega. Nekaj »in«. To mu tudi uspeva in sicer predvsem zaradi dobrega mehanskega sklopa, saj ima možnost stalnega štirikolesnega pogona, malce večjo oddaljenostjo od tal kar mu omogoča, da prebrode vsa tista brezpotja, ki si jih mestni ljudje radi omislijo, v večini primerov je to malce težji makadam, nesplužene zasnežene ceste in kakšen travnik. Vse to MINI countryman zmore prepeljati. Biti »in« mu seveda uspeva predvsem z brezčasno in vedno moderno obliko.

Počutje v countrymanu je prav minijevsko. Prevladujejo odlični materiali in oblikovne poteze, ki dajejo občutek večnosti. Ker se je naš countryman ponašal z oznako John Cooper Works (JCW) je bil tudi opremljen temu primerno, tako rekoč popolno.

John Cooper Works je podjetje, ki ga je leta 2000 ustanovil John Cooper, ki ga poznamo kot izdelovalca dirkalnih avtomobilov in človeka odgovornega za predelavo MINI cooperja. Ker je John kmalu po ustanovitvi podjetja umrl, je vodenje prevzel njegov sin Michael. Kmalu so odgovorni pri BMW-ju videli, da je to podjetje sposobno dobro sodelovati z njimi in da postane njihova podznamka. Tako so leta 2007 pridobili pravico za uporabo imena, naslednje leto pa že kupili podjetje.

Popolnost se kratici JCW primerno nadaljuje, kot smo že omenili, tudi pod motornim pokrovom. Po novem tam preži 2 litrski štirivaljnik,  ki razvije kar 225 kW največje moči, menjalnik je osemstopenjski samodejni, zmogljivosti pa prvovrstne, 250 km/h elektronsko omejene najvišje hitrosti, stotka pade po petih sekundah. Štirikolesni pogon in športno podvozje zagotavljata dinamično vožnjo na vsaki vrsti podlage. Prav tako so tu tudi izjemne zavore, ki vam zagotavljajo nadzor v vsaki situaciji, medtem ko rdeče zavorne čeljusti z napisom John Cooper Works to nakazujejo že na prvi pogled. Ne smemo pozabiti niti na izpušni sistem, ki zna prav pošteno zahrumeti.

Če potegnemo črto je MINI countryman John Cooper Works izdelek za »MINI« uživače, ki jim veselje do hitre vožnje ni tuje, obenem pa potrebujejo avtomobil za vsakodnevne potrebe.

besedilo: Blaž Kordelič, fotografije: Dean Dubokovič

2020-02-25T09:51:37+01:00

porsche macan

Razred kompaktnih SUV-jev ima veliko predstavnikov in eden od njih je tudi Porsche macan, ki s svojo še vedno svežo in predvsem tipično porschejevsko obliko ter izjemnimi voznimi lastnostmi privablja pristaše tega avtomobilskega razreda. Macan, ki je prišel na trg leta 2014 je bil takrat popolnoma na novo zasnovan terenec, sicer z značilnimi potezami, ki jih v družini ne moremo zgrešiti. Značilne so prednje luči z masko, pa tudi tipično razširjeni boki zadaj poosebljajo porschejev zaščitni znak. Macan ima še izrazito napihnjena in poudarjena odbijača, razširjene blatnike, izrazito od tal dvignjeno karoserijo na velikih kolesih. Čeprav je manjši od svojega brata cayenne, se lahko pohvali z dovolj prostorno in izkoriščeno notranjostjo. Zadek tega porscheja je najbolj zanimiv zaradi luči, ki se z modelnim letom 2019 raztezajo čez celotno širino.

Z dolgo medosno razdaljo (2807 mm) so pridobili ravno prav prostora tako za tiste spredaj kot za potnike zadaj. Notranjost se na začetku zdi nekoliko utesnjena, predvsem spredaj zaradi široke sredinske konzole, ampak se je je treba kar navaditi, saj to postaja značilnost vseh porschejev in prednja potnika se počutita kot pilot in in kopilot v letalu. S prilagodljivostjo in razgibanostjo je tudi v zadnjem delu vozila dovolj prostora. Prtljažnik že v osnovi meri 500 litrov, s podrtimi zadnjimi sedeži pa še precej več. Zaradi štirikolesnega pogona ta nekaj zgubi na svoji globini, je pa zato lepo obdelan in tudi, ko sedeže podremo, povsem raven. Je med večjimi v razredu in temu lahko rečemo tudi uporaben prtljažnik!

Macan nevsiljvo ponuja veliko udobja in v testnem primeru tudi ogromno opreme. Čeprav takle porsche s štirikolesnim pogonom prav lepo obvlada marsikatero slabšo cesto, pa je z bogato opremo zelo blizu standardom prestižnih limuzin, ki skrbijo za kar najboljše počutje potnikov. Dvokanalna klimatska naprava, kakovosten audio sistem, aktivni tempomat z radarjem, potovalni računalnik, bluetooth telefon in navigacijska naprava, zvočno in svetlobno opozorilo pred trki, kamera za vzvratno parkiranje so le delček opreme, ki si jo je možno zamisliti v macanu. Udobna prednja sedeža z integriranimi vzglavniki sta spodobno ergonomsko ukrojena.

Vožnja z macanom je v samem vrhu med konkurenco, za kar se gre zahvaliti nastavljivemu podvozju. Zato se dobro počuti tako na brezpotjih kot na hitrih avtocestah. Ker je macan Porsche, se zato vedno odlično pelje. Jasno je, da ni pravi terenec, tudi s svojo sicer večjo oddaljenostjo od tal ne. Zato pa je presneto dober limuzinski terenec. Torej pravi predstavnik SUV razreda. Slabo urejene ceste, sneg ali blato, ali pa samo razmočena trava na poti do gozdne kočice, kjer smo se odločili preživeti dopust.

Testnega macana je bil z začetka ponudbe, kar pomeni, da ga je poganjal dvolitrski štirivaljnik z 245 “konji” največje moči in 370 Nm navora, ki povsem prepriča v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom PDK z dvojno sklopko. Najvišja hitrost znaša 225 km/h, do stotice pa pospeši v 6,7 sekunde. Poraba goriva ni majhna a še vedno v mejah normale za tako zmogljiv in težak avtomobil.

Porsche macan je zagotovo najboljši v segment, vsaj k ogre za vozne lastnosti. Upravljanje z njim je tako lahkotno, da smo dostikrat pomislili, da se vozimo z limuzino. Klju temu da je to SUV, še vedno ostaja značilno porschejevski. Prepoznaven in nezgrešljiv, v svojem novem, a vseeno značilnem slogu. Dobro nikoli ni bilo poceni, kaj šele odlično. Takšen macan stane slabih 70.000 evrov, z dodatno opremo, kot jo je imel testni pa cena naraste na dobrih 100 tisočakov.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

2019-10-25T13:32:16+01:00

volkswagen touareg 3.0 TDI

Tistih terencev, ki so namenjeni čisto samo terenu, že zdavnaj ni več. Tako so terenci že dolgo nazaj pričeli dobivati vse več značilnosti bolj udobnih osebnih avtomobilov in vsaka znamka ponuja svoj recept oziroma svojo mešanico terenskosti in udobja.

Pri Volkswagnu so se odločili na to področje poseči z dvema modeloma, delovnim amarokom in prestižnim touaregom. Tako vsekakor pokrijejo večje področje želja in zahtev kupcev. Touareg se je z novo generacijo precej  oddaljil od prejšne, spremembe so vidne v notranjosti, seveda pa tudi na prepoznavni karoseriji. Touareg ima namreč prednike z enakim imenom, a so bili le-ti precej manj udobni in prestižni. V zadnjih letih pa se je raven udobja, ki jo touareg ponuja, še povečevala, saj zdaj ponuja elemente opreme, ki so bili še ne tako dolgo nazaj le domena najbolj udobnih limuzin višjega avtomobilskega razreda, pa tudi marsikateri današnji avtomobil ne ponuja tistega, kar dobite v tem SUV-ju.

Po opremljenosti je moč pri novem touaregu izbirati praktično vse, kar premore avtomobilski svet, že v osnovi pa dobite vse, kar potrebujete za udobno vožnjo. Testni primerek pa je vseboval bogato izbiro dodatne opreme, kompletno digitalizacijo z ogromnim sredinskim zaslonom in kar 21 palčnimi kolesi. Kako to vpliva na njihove terenske sposobnosti? Brez dvoma slabo. Prava terenska vožnja terja veliko izstopanj in vstopanj v vozilo, touaregova notranjost v stilu osebnih avtomobilov pa ne bo ravno vesela, če boste tja nanesli veliko blata in umazanije. Podobno velja za prtljažnik, ki je prav tako lepo obdelan, zato bo vanj težko položiti mokro in blatno vrv, ki je ravnokar pomagala izvleči avtomobil iz blatne luže … Seveda se lastnik sam odloča, kako bo ravnal z avtomobilom. Dejstvo je, da touareg kljub civiliziranosti omogoča veliko veselja in zadovoljstva na terenu, saj zračno vzmetenje omogoča prilagajanje višine vozila, kar je pri terencih zelo pomembna vrednost.

Čeprav si novega touarega lahko omislite tudi z V8 dizelskim motorjem, bo V6, kot je poganjal testni avtomobil, zadovoljil vse potrebe. Ta turbodizel je zadnji hit tehnike, uporaben in prijazen v vožnji ter predvsem dovolj zmogljiv. Prostornine je ravno dovolj, da je ob dodatnem turbo kompresorju preko celotnega delovnega področja dovolj navora za neutrujajočo vožnjo. 285 “konjev” in 600 Nm navora v sodelovanju z 8 stopenjskim samodejnim menjalnikom je zadetek v polno. Kombinacija na terenu sploh ni vprašljiva, predvsem po cestah pa se da precej hitro premagovati dolge razdalje, ne da bi pri tem pretirano narasla poraba goriva. Volkswagen touareg je zares odlična kombinacija zmogljive limuzine in dobrega terenca. Odlično obnašanje na vseh voznih podlagah, dobra opremljenost, veliko prostora, zmogljiv motor in prepoznavna oblika so odlike, ki na široko odpirajo vrata novemu touaregu.

besedilo: Blaž Kordelič, fotografije: Blaž Kordelič in VW

2019-09-23T11:51:29+01:00

ford mustang GT

Ford mustang je ikona iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in predstavlja sanje marsikaterega voznika, še posebej Američanov. V Evropi pa so bila mnenja o tem avtomobilu vedno deljena. Nekateri ga preprosto obožujejo, ker predstavlja neko vrsto eksotike, medtem ko ga drugi ne sprejemajo, ker prejšnji mustangi niso bili blizu perfekcionizma, ki je pri evropskih avtomobilih  tega kova popolnoma razumljiv.

Toda z zadnjo generacijo je tudi ta avtomobilska legenda postala bližje temu, kar smo zgoraj omenili, sploh v različici GT. Sprednji del je odločno nagnjen naprej in jasno razkriva vozniško poslanstvo avtomobila, ki ga poganja 5-litrski osemvaljnik s 450 »konji.

Osnova in namen mustanga sta ves čas enaka. Tako kot prvi, tudi najnovejši mustang do skrajne potankosti obvlada zahtevno poigravanje s športnostjo in uporabnostjo – dvema pomembnima dejavnikoma. No, da ne bo nesporazuma. Desetletja tehnološkega razvoja so raven igre dvignila tako visoko, da se zdi že zgolj preskok med prejšnjo generacijo in naslednikom, ki ga gledate na slikah, skoraj gromozansko velik, primerjava zmogljivosti prvega in zdajšnjega mustanga pa bi bila dobesedno nesmiselna.

Osemvaljnik se oglaša z na moč prodornim bobnenjem, ki z vrtljaji postaja tako hrumeče, da se voznik vsakič znova vpraša o legalnosti svojega početja. Ne zaradi vrtoglavega naraščanja hitrosti, ampak zaradi glasnosti (sicer izpušni sistem omogoča tudi t.i.silent mode). Potisk, ki spremlja celotno kolobocijo ob kateri pametna elektronika hiti z uravnavanjem zadka, je neverjeten. Mustang GT je hiter avtomobil. Hitrejši kot predhodnik in kljub toni in osemstotim kilogramom, presenetljivo dobro vodljiv. Pretiravanju običajno sledi predvidljiv zdrs sprednjega dela in, v kolikor si voznik tega želi, tudi hipen zdrs zadka. Drsenje počez kljub dolgemu medosju ni lahko opravilo in zahteva izkušenega voznika.

Ena največjih prednosti v primerjavi s prejšnjo generacijo je desetstopenjski samodejni menjalnik, ki pa se vseeno ni znebil trenutkov neodzivnosti oziroma zmedenosti. Vozniško pa vsekakor ta kombinacija zadovolji. Črno usnje, aluminij in utesnjen ambient dobro dopolnjujejo športen značaj, udoben položaj za volanom, ergonomija in kakovostni materiali pa njegovo umirjeno, potovalno plat. Mustang je lahko tudi udobni in prestižni kruzer.

V svojih genih ponosno nosi 55 let znanja in izkušenj, kar mu zagotavlja odločilno prednost pred sicer maloštevilnimi tekmeci, ki ne uspejo nuditi tako dobre združitve tradicije in tehnološkega napredka za zelo zmerno ceno. Le-ta kljub bogati opremi, petlitrskim osemvaljnikom in posledično nesramno visokim dajatvam komaj preseže 75 tisočakov.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

2020-03-04T15:57:28+01:00

Pin It on Pinterest