blazk

About Blaz Kordelic

This author has not yet filled in any details.
So far Blaz Kordelic has created 135 blog entries.

audi A8 L 50 TDI quattro

Audi že dolgo dokazuje, da so tudi prestižne limuzine njegova odlika. Vse od predstavitve prvega modela s tem imenom leta 1994, je ta sšprtna limuzina med najbolj priljubljenimi  v svojem razredu. Novi audi A8, ki smo ga tokrat preizkusili, je le še eden v vrsti dovršenih izdelkov iz Ingolstadta, ki prepriča z vsem, kar ponuja, obliko, motorjem, pogonom in gospodarnostjo.

Audiji niso bili vedno to, kar so danes. Znamka s štirimi krogi, ki je nastala nekako umetno, na pogorišču ugaslih, vendar davno tega prestižnih znamk, je sprva nekako stopicala na mestu brez pravega dolgoročnega načrta. Potem se je počasi začelo spreminjati okoli leta 1980 in se popolnoma izoblikovalo v drugi polovici devetdesetih let. Zdaj je Audi to, kar je hotel biti, morda celo več.

Je že res, da so tudi avtomobili stvar okusa, ampak merila v avtomobilski tehniki so že nekaj časa praktično dorečena. Ni ga, tudi največjega protivolkswagnovca, ki bi si upal pošteno trditi, da je s volkswagni tehnično nekaj narobe. Vse je na mestu, vse je kakovostno, vse je v vrhu, kar danes ponuja avtomobilska industrija; tehnika, ergonomija, videz, zanesljivost, kakovost in tudi cena. In ko se volkswagen konča, se začne audi.

Tudi imidž je podvržen modi. Audi ni muha enodnevnica in je le v tem trenutku nekaj boljšega, kar si med normalnimi avtomobili zaželi Evropejec. Pa Američan. In Japonec. Seveda so konkretne protiuteži v obliki BMW-jev, mercedesov, jaguarjev in podobnih, ampak če dobro premislite, se zmore Audi vsakomur od njih vsaj na enem področju zoperstaviti v tolikšni meri, da prevlada.

 

Začnimo pri obliki. Ta je brezhibna. Kaj pa v notranjosti? Kaj manjka? Je česa preveč? Vse je tako, kot mora biti v takšni limuzini. Vožnja z A8 je v veselje, še posebej, če je mehanika takšna kot v našem primeru. Volanski mehanizem je natančen in neposreden, zavore vračajo dober občutek na pedalu ter se pri kratkosti zavornih poti ne ozirajo na število zaporednih pritiskov na stopalko. Pedala so skoraj idealno postavljena, sedemstopenjski menjalnik S tronic je odličen. Pojdimo dalje: podvozje je tudi odlično, saj se zdi, kot da je konec večnega iskanja kompromisa. Nadležne udarne jame mehko blaži, na dolgih valovih se ne ziblje, v ovinku pa se ne nagiba. Ker je nekje v štiri kroge ujeta tudi športnost, se podvozje ne brani hitre vožnje. Na ravnini je 200 kilometrov na uro šele začetek, ovinke pa pelje popolnoma z lahkoto. Na dobri podlagi, ne glede na štirikolesni pogon, A8 sili z nosom navzven, bolj pa ko bo podlaga slaba, bolj bo quattro prihajal do izraza in se smejal do razumne mere.

Tisto, kar je v tem audiju nekaj boljšega, je prav gotovo motor, kot smo že omenili v uvodu. Gre za trilitrski dizelski šestvaljnik oblike V, ki mu pri dihanju pomaga turbinski polnilnik. Največja moč znaša zglednih 286 »konjev«, navora pa je za 600 njutonmetrov v širokem območju med 1250 in 3250 vrtljaji. Vse to omogoča odlične pospeške in veliko končno hitrost, ki je omejena na 250 km/h.

 

 

 

Kaj poreče družina? Je zadovoljna zaradi prostora? Je zadovoljna z udobjem in materiali v notranjosti? Klimatizacija je takšna, da človek nanjo sploh pozabi, ker pač nima pripomb. Prostora je ogromno tudi zadaj, saj gre za podaljšano, L različico.

Spet se je izkazalo, da je A8 dovršen avtomobil. Radi smo imeli že predhodnika, novi pa nas je spet popolnoma očaral. Zelo zadovoljni in hkrati presenečeni smo bili nad zmogljivostmi in porabo goriva. Tudi tako velik avto s štirikolesnim pogonom je mogoče voziti s povprečno porabo okoli sedem litrov, pri tem pa hitrosti velikokrat presežejo dovoljene. Tudi ob priganjanju je vse še v mejah normale, saj se je kljub pregovorno težki novinarski nogi poraba na testu vrtela okoli osem do devet litrov na 100 prevoženih kilometrov! Odličen avtomobil, ki pa zaradi vsega, kar nudi, pač ni poceni, cena testnega avtomobila je namreč z osnovnih 115 tisočakov poskočila na dobrih 160.

 

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič

 

Beštija – Zagreb

Lani je mlada kreativna ekipa s Hvara, ki v Jelsi vodi uspešen burger bar Flying Pig, v Zagrebu odprla restavracijo z imenom Beštija. Skrita je v dvorišču ob Masarykovi ulici v samem centru in je kmalu po odprtju naletela na veliko odobravanje Zagrebčanov, ki tam lahko uživajo v dobro pripravljenih jedeh po zmernih cenah.

Meni je narejen tako, da je primeren tako za kosilo, kot tudi večerjo. Menjajo ga sezonsko, vseskozi pa razvijajo nove zanimive jedi. Njihovo glavno vodilo je priprava lahkih in okusnih krožnikov.

 

 

 

Lastnika Maja Bučić Grabić in Ante Grabić sta se odločila, da bosta ponujala jedi, kot so črna sipina rižota, domači njoki z ocvirki in hrenom, tatarski biftek z zelenjavnim čipsom in domačim kruhom, svinjina s koromačem, žajblom in jabolki, drniška jagnetina, ribe…

Zaradi atraktivnega interjera in odlične kuharske ekipe pod vodstvom Martina Vajde, je Beštija čudovit prostor za mirno uživanje ob dobri hrani v samem središču Zagreba.

 

Masarykova 11/1, Zagreb, Hrvaška

Tel.: +385 91 324 0120

 

Yankee Candle – Sveče za dišeč dom

Nastanek Yankee Candle sveč sega v leto 1969, ko je 17-letni deček Mike svoji mami za božično darilo izdelal svečo. Danes je ameriško podjetje Yankee Candle s preko 150 dišavami največja ponudnica sveč in dišav za dom v Ameriki in Evropi, sveče in ostale dišave pa so na voljo v številnih drugih državah po svetu. Podjetje Yankee Candle se nahaja v mestu South Deerfield, v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer je zaposlenih več kot 5.000 ljudi. Z več kot 40-letno tradicijo in kakovostjo je podjetje postalo eden najboljših izdelovalcev luksuznih dišečih sveč na svetu.

Kolekcija Holiday Sparkle

 

Praznični domovi se vsako leto svečano bleščijo, zaznamujejo pa jih živahno rdeča in svetleči kovinski odtenki, ki odsevajo toplino, navdušen optimizem in pozitivno energijo. Kolekcija Holiday Sparkle predstavlja magično uro ob sončnem zahodu v soju bleščic. Razkošno sijočo podobo dopolnjujejo bogata zelena, modra in rdeča barva, različne teksture pa ustvarijo pravljičen in prefinjen sodobni videz.

Kolekcija Elevation

Letos Yankee Candle predstavlja popolnoma novo stalno kolekcijo Elevation. Prefinjeno, moderno, razkošno. Kolekcija privlači in navdušuje s sofisticiranim elegantnim videzom, kakovostnimi premium kompleksni vonji in trendi barvno paleto. Posebnost in inovacija kolekcije je zlat večnamenski pokrov, ki je hkrati tudi podstavek za svečo, zaznamujejo pa jo še elegantne čiste linije visokokakovostnega masivnega stekla. Sveče so vizualno privlačne in poudarijo prav vsak prostor v domu.

Kolekcija Elevation je nova stalna kolekcija, ki ponuja izbor vsakodnevnih in sezonskih dišav. Dvakrat letno se bodo dvanajstih stalnim vonjem pridružili še novi, določeni zgolj v omejeni izdaji. Na voljo so tri velikosti s sorazmernim številom stenjev za boljše in enakomernejše gorenje: velika sveča z dvema stenjema, srednja sveča s tremi stenji ter mala sveča z enim stenjem.

Kolekcija Elevation je odlična dopolnitev širokega izbora Yankee Candle dišav in zadovoljuje še tako estetsko zahtevnega kupca. Elegantno podobo zaokrožajo minimalistične umetniško poslikane nalepke, ki se jih lahko po želji odstrani in se tako ustvari še bolj prefinjen dekorativni in hkrati dišeči element v domu.

www.yankeecandle.si

opel insignia grand sport 1.5 turbo

Opel je s predstavitvijo nove insignie dokazal, da ima dovolj poguma tudi pri oblikovanju svoje zastavonoše. S predstavitvijo nove generacije je jasno pokazal, da se namerava postaviti ob bok drugim, prestižnejšim nemškim proizvajalcem avtomobilov.

Insignia je zelo dinamično oblikovan avtomobil, ki je ob svoji predstavitvi požel veliko ovacij in občudovanj. Hitro se je pokazalo, da se je Oplu splačalo narediti korak naprej pri oblikovanju svoje admiralske ladje. Avtomobilska industrija pa ne spi, česar se pri Oplu več kot zavedajo, zato je v insignii na voljo pestra ponudba pogonskih agregatov in ravni opreme. Mi smo preizkusili močnejšo različico 1,5 litrskega bencinskega motorja s 165 »konji« in tako rekoč popolno opremo, osnovno ceno vozila iz slabih 25 povzdigne na dobrih 35 tisočakov. Pogonski agregat kot že rečeno razvije 122 kilovatov pri 5.600 vrtljajih na minuto ter 250 Nm navora med dva tisoč in štiri tisoč petsto vrtljaji na minuto. V kombinaciji z odlično preračunanim šeststopenjskim menjalnikom to zadostuje za pospešek od nič do sto kilometrov na uro v 8,9 sekunde in največjo končno hitrost 222 kilometrov na uro ob povprečni porabi med sedem in osem litri goriva na sto kilometrov. Vožnja s tem pogonskim agregatom v nosu insignie je užitek, saj se motor odlično ujema z dinamičnim podvozjem. Moči in navora nikoli ne manjka pa naj bo to ob prehitevanjih počasnejših vozil na magistralnih cestah ali pri doseganju visokih potovalnih povprečij na avtocestah. Pospeševanja z mesta so enakomerna, zato ni čutiti nikakršne tako imenovane turbo luknje.

 

Kar se tiče notranjosti trdimo, da je bil tudi tu narejen velik korak naprej, saj so sredinsko konzolo, za novodobne Ople značilno, prečistili, osrednjo vlogo pa zaupali velikemu zaslonu, ki ima vsaj še malce samosvoj uporabniški vmesnik. Zato smo mi pogrešali kakšen vrtljivi gumb za prestavno orčico, čeprav je tistih nekaj stikal neposredno pod zaslonom všečno uporabnih. Glede prostornosti je insignija še vedno pojem v segmentu, še posebej v drugi sedežni vrsti in prtljažniku, kjer vam, če absolutno ne preferirate karavanske različice, toplo priporočamo grand sporta. Peta vrata so namreč odlična alternativa prej omenjeni, saj bolje izgleda, je krajša, cenejša in podobno uporabna. Prtljažnik z osnovnimi 490 litri, sicer ne predstavlja nič dih jemajočega, je pa skoraj pol drugi kubik velik povečan prtljažnik povsem družinsko uporaben. Pohvalno pa, ko ga odprete pred vami zazeva ogromna odprtina.

Testnemu avtu ne moremo očitati prav ničesar (prej nasprotno) glede udobja. Potnike je namreč razvajalo voljno windsor usnje, ki izgleda odlično, prednja potnika pa dodatno še odlična AGR sedeža z elektrifikacijo, gretjem in hlajenjem, voznikov pa tudi z masažo in spominsko funkcijo. Merilniki še vedno niso v celoti digitalni, je pa pred njim z informacijami bogato založena head-up projekcija, pohvalno v večih barvah.

Zaradi vsega naštetega se nova insignia s tem motorjem in takšno opremo lahko primerja s tekmeci, se jim postavlja po robu in jih v marsičem celo prehiteva.

Besedilo in fotografije: Miha Pečoler

 

mercedes-benz X 250d 4matic

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo Mercedes-Benz vstopil v segment poltovornjačkov oz kot se lepše sliši »pick up-ov«. To so storili v sodelovanju z Nissanom, saj so si za osnovo sposodili njihovo navaro, ki so jo seveda z nemško natančnostjo oplemenitili tako, da si na nosu zasluži tak znak, kot je trikraka zvezda.

Že kar nekaj časa je jasno, da so tako imenovani pick upi vedno bolj podobni SUV vozilom, saj z vsako novo generacijo meja med njimi počasi zgineva, to pa je toliko bolj opazno pri novem mercedesu. Pred leti so pick upi začeli dohitevati SUV vozila po udobju in kvaliteti uporabljenih materialov v notranjosti kabine, sedaj pa se vse to nadgrajuje še s prostornostjo kabine, voznimi lastnostmi in dodatno opremo vozila, k v marsičem presega tisto v avtomobilih srednjega razreda.

 

Kot rečeno je X vozniško mnogo bolj podoben SUV vozilom. Posebno pozornost so namenili volanskemu mehanizmu, ki je dovolj neposreden in s tem vozniku daje bolj jasna sporočila s cestišča. V različici s štirikolesnim in 2,3 dizelskim pogonskim agregatom razvije 140kW in 450Nm navora, za seboj pa lahko vleče 3.500 kg težko prikolico, pohvalno. X zadovolji tudi s porabo goriva, ki je na našem preizkusu znašala dobrih devet litrov na sto prevoženih kilometrov. Kljub spogledovanju z voznimi lastnostmi SUV vozila pa je X še vedno odličen na terenu. V osnovi je to vozilo z pogonom na zadnji kolesni par, ki pa mu lahko z vrtljivim gumbom na armaturni plošči v pomoč vključimo še prednji kolesi, če pa še to ne zadostuje pa je na voljo še reduktor, ponuja pa še zaporo razdelilnika pogona ter elektronsko zaporo zadnjega diferenciala.

 

V pomoč pri vožnji po terenu pa je opremljen še z odličnim šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Vse to pa ga na terenu dela praktično neustavljivega. Tako dobro kot na terenu, se obnese tudi pri vožnji po avtocestah, kjer ponuja udobje primerljivo z osebnimi vozili. Ta zasluga gre zadnji premi, saj so se pri Nissanu in posledično pri Mercedesu v prid boljšim voznim lastnostim na cesti odpovedali za ta razred uveljavljenim listnatim vzmetem in jih nadomestili z bolj avtomobilsko različico celotne zadnje preme z vpetjem koles mult-link, kar pripomore k temu da se X predvsem na asfaltu obnaša mnogo bolje, kot konkurenti. V potniški kabini je raven udobja na visokem nivoju, uporabljeni materiali so zelo kvalitetni pri opremi pa preseneti skoraj vse, kar najdemo v premium SUV vozilih. Seveda vse to za zajeten kup denarja, saj je samo dodatna oprema v testnem X-u vredna okoli 20.000 evrov. Tako bo kupec za takšnega X-a odštel dobrih 60 tisočakov, za kar bo dobil dober poltovornjaček z zvezdo na nosu, ampak tudi to šteje!

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

mercedes-benz S400 L

Čeprav je Mercedesova največja limuzina pred kratkim doživela le kozmetično prenovo, je še vedno zmožna konkurirati tekmecem v segmentu, v katerem ni prostora niti za najmanjše napake. Razred S je tako še vedno pojem udobja, tehnološke naprednosti in tudi neprekosljivega imidža.

Medgeneracijska prenova razreda S z zunanjega oblikovnega stališča ne pomeni pretiranega odmika od originala, čeprav razlike kljub temu so. Nov je namreč prednji odbijač z večjimi zračnimi odprtinami, nekako v slogu predhodnega S600. To pomeni, da sedaj prav vse različice krasi bolj agresiven nos, na zadnjem delu pa bodo vešče oči opazile novo kromirano aplikacijo na odbijaču. Smo pa tukaj  zabeležili tudi en večji minus in sicer ne moremo čez dejstvo, da sta veliki ločeni trapezni izpušni cevi zgolj navidezni. To tako danes postaja vse preveč razširjena praksa, saj se je “virus” iz razreda E preselil tudi na S, medtem ko izpuhi pri manjših zvezdah, npr razredih C, GLA, CLA in celo razredu A ostajajo pravi. Drugače pa obliki ne moremo očitati, da ne bi izgledala impozantno, nastopajoče in predvsem drago.

Znotraj so razlike prav tako večinoma kozmetične narave in nič kaj pretresljive. Med glavne pridobitve oz. spremembe tako štejemo nov volanski obroč, ki je v primeru paketa AMG plus prava poslastica za oči ali roke. Dva 12,3 palčna zaslona S pozna že od prej, od razreda E pa je s prenovo podedoval ambientalno osvetlitev v 64-ih barvah. Več je tudi izbire med oblazinjenji, predvsem navzgor, kamor je segal tudi testnik z izredno kakovostnim napa usnjem, ki je s posebno grafiko šivov na armaturni plošči dajala še večji vtis ekskluzivnosti. Tudi prednja sedeža že na prvi pogled data vedeti, da ne gre za osnovni različici, saj je oblazinjenje izredno bogato, zaključenost z valovitimi kontrastnimi šivi pa daje tisto piko na i.

Foteljasta prednja sedeža kar vabita da se zleknete vanju, razumljivo se enako (če ne še bolje) godi tudi potnikoma v drugi sedežni vrsti, ki sta v različici L deležna še več prostora. Seveda je tukaj sedečim na voljo tudi vsa, za segment pričakovana oprema, od predsedniških sedežev, izdatne elektirčne nastavitve v vse smeri, kot tudi odmika sopotnikovega sedeža, da lahko potnik za tem še bolj iztegne svoje noge.

Veliko sprememb pa je očem skritim in med najpomembnejši tovrstnimi je nov sistem magic body control, ki vozilo pri vožnji skozi ovinek po potrebi nagne do naklona 2,65 stopinje, s čimer je vožnja bolj tekoča, udobnejša in tudi bolj dinamična. Sopotniki to opazijo v še bolj udobni vožnji z manj nagibanja v ovinkih, voznik pa v lažjem krmiljenju in boljših voznih lastnostih vozila. Krmilni mehanizem si zasluži oceno odlično, saj ima voznik vtis, kot da mavevrira mnogo manjše vozilo, kot dejansko je, moteča pa ni niti dolžina niti dolga medosna razdalja vozila.

Tehnološko naprednost pa novi S izkazuje tudi s sistemom samodejne prilagoditve hitrosti pred ovinki in križišči, kjer sistem sodeluje v sozvočju z GPSom in navigacijo ter tako predvidi pot pred vami in temu primerno prilagodi hitrost, prestavo in prej omenjeni sistem MBC.

Pod trikrako zvezdo na nosu je tiho brnel znan trilitrski šestvaljnik, ob katerem pa so se inženirji pomudili kar nekaj časa. Rezultat česar so še večja odzivnost in zvezno delovanje motorja, ki razvija 250 kW in tovornjaških 700 Nm največjega navora. Devet stopenjsko 9G-Tronic avtomatiko smo občudovali že v razredu E, tudi tukaj pa lahko o njemu pišemo zgolj hvale. Prestavlja zvezno, hitro in natančno, predvsem pa za potnike praktično nezaznavno.

Od prej omenjenega je podedovala tudi nove tipke na volanu, med katerimi so tudi tastature radarskega tempomata, katere pa smo se morali, zaradi dolgoletne uporabe ročice ob volanu kar malce navaditi. Gre za dober izdelek (radarski tempomat) z natančnim delovanjem, le tipke za nastavljanje hitrosti ali razdalje bi lahko bile malce bolje reliefno oblikovane.

Zaradi zgledne vozne dinamike, 4motion pogona niti ne rabiš oz. ga mi ne bi pogrešali, brez njega bi bil avto mogoče še celo bolj igriv in slabih pet evrskih tisočakov cenejši. Cenovni pribitek je tako podoben razliki v ceni med “osnovno” in podaljšano različico, tako da velja razmisliti čemu dati prednost. Mi smo vsekakor mnenja, da je prava predsedniška limuzina tista s pogonom na le zadnji kolesni par. Glede porabe prav tako vse pet, saj glede na skoraj 5,3 dolžinskih metrov dobrih osem litrov ni od muh, z nekoliko lažjo nogo pa je povsem dosegljivih tudi 7,5 litrov. Pri priganjanju pa pohvalno desetico prav tako ni tako enostavno doseči ali preseči.

Cena je seveda v veliki meri pogojena z vsemi dodatki, ki si jih kupec omisli in pri testniku teh ni manjkalo. Tako nas glede na videno niti ni presenetilo, da je testnik osnovno ceno presegel za več kot 50 evrskih tisočakov, pa je na seznamu doplačil ostalo še marsikaj. Res da je lahko cena tudi občutno nižja, ampak roko na srce se, v primeru varčevanja pri opremi, velja vprašati ali je S primeren avto za vas in vi za njega.

besedilo: Miha Pečoler, fotografije: Blaž Kordelič

BMW i8 roadster

BMW je že pred dobrimi sedmimi leti predstavil svojo vizijo mobilnosti v obliki konceptne študije BMW i8. Takrat je to konceptno vozilo ponujalo vpogled na prve avtomobile serijske proizvodnje z električnim pogonom nove podznamke BMW i. Leta 2014 je vizija postala resničnost, i8 je dejansko zapeljal na ceste, letos pa se mu je pridružil še brat s pomično platneno streho, ki prinaša nov veter v roadsterski segment.

In kot nalašč za letošnje vroče poletje, je tudi v naše uredništvo prišel novi tehnološki biser iz Muenchena. In ker je to zares tehnološki biser in znanilec prihodnosti, smo ga zapeljali v okolje gradu Bistra, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, kjer si je moč ogledati veliko dosežkov, ki so vsak v svojem času naznanjali prihodnost.

 

Teoretično lahko i8 roadster opišemo nekako takole: od 0 do 100 km/h pospeši v 4,6 sekunde, doseže končno hitrost 250 km/h, medtem ko porabi na 100 km 2,1 litra goriva. Priključni hibridni pogon (105 kW elektro in 170 kW bencinski motor) s sistemsko močjo 275 kW omogoča doseg do 53 kilometrov samo v električnem režimu vožnje. Za bolj dinamično vožnjo ali poti izven mesta se vklopi zelo zmogljiv 1,5 litrski bencinski motor. Notranjost sprejme dva potnika. Skratka športen avtomobil za novo generacijo – popoln in emocionalen. V praksi gre podobno. Avtomobil je res emocionalen, atraktiven, vpadljiv in hiter, ni pa to superšportnik, da se razumemo. S prtljago ne gre pretiravati a za to imajo pri BMW-ju druge avtomobile.

i8 roadster se pelje odlično. Bencinski trivaljnik s pomočjo twinpower turbo tehnologije pognja zadnji kolesi medtem ko elektromotor žene prednji. Takšna kombinacija omogoča odlično trakcijo in zares spoštljive zmogljivosti ob zmerni porabi goriva. Seveda obljubljenih tovarniških številk v praksi nismo dosegli niti od blizu, a vseeno lahko trdimo, da je i8 glede na zmogljivosti varčen avtomobil, saj poraba tudi ob precejšnem priganjanju ni presegla 10 litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov. V primeru, ko smo se vozili na krajše razdalje, brez pretiravanja in s popolnoma napolnjeno baterijo pa je poraba padla pod 5 litrov.

O obliki nima smisla zgubljati besed. Vsake oči imajo svojega malarja, toda dejstvo je, ne glede na to ali vam je avto všeč ali ne, da je i8 roadster pravi magnet. Vesoljska oblika, briljantne aerodinamične rešitve in krilnata vrata vlečejo nase poglede prav vseh mimoidočih.  Če ste se ustrašili, da majhen trivaljnik ne zmore pričarati pravega zvoka ste se zmotili. Prav športno hrumi (sploh v notranjosti zaradi pomoči umetnega zvoka preko zvočnikov), kot bi bilo valjev in prostorninskih centimetrov nad zadnjo osjo precej več.

V notranjosti je vse po BMW-jevsko. Kljub temu, da gre za povsem drugačen avtomobil, kot so ostali BMW-ji, je vsakemu, ki se v avto usede jasno, za katero znamko gre. Prestavna ročica, gumb za upravljanje idrive, osrednji zaslon, obvolanske ročice in ostala stikala ter gumbi so poznani. Sedenje je nizko, kot se za športnike spodobi, vstop v avto pa ne najlažji. Po nekajkratnem usedanju smo prišli do spoznanja, da je najbolje najprej sesti na širok prag, zatem na sedež in šele po tem spraviti noge pod volan. Ko ste enkrat za volanom, ne boste hoteli ven, saj boste tako uživali pa tudi zaradi tega, ker bo kobacanje ven spet zahtevalo nekaj spretnosti. Ob izstopanju ne smete pozabiti, da kljub temu, da se vrata odpirajo navzgor, potrebujete pol metra prostora za ta manever, kolikor se vrata odmaknejo od vozila.

Če smo še pred nekaj leti trdili, da je i8 pred časom, v katerem živimo, lahko danes rečemo, da je prihodnost postala realnost. V BMW-jevih salonih po Sloveniji vam bodo strokovnjaki znali povedati še veliko več o teh čudovitih, ekološko sprejemljivejših avtomobilih, ki pa so žal malce manj sprejemljivi za proračun povprečnega Slovenca. Takšen i8 roadster, kot ga vidite na slikah, stane več kot 180.000 evrov, je pa res, da boste prihranili pri gorivu pa še država vam bo vrnila nekaj tisoč evrov:)

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

MINI COOPER S 5V

MINI je z zadnjo generacijo pridobil še model s petimi vrati. Najnovejši član te uspešne in priljubljene družine je še kako dobrodošel, saj mu dodatni par vrat povečuje uporabnost, obenem pa ostaja tisti pravi MINI. V letošnjem letu so ga pomladili, opremili s povsem novim samodejnim menjalnikom in mu tako zagotovili brezskrbno prihodnost.

MINI s petimi vrati je z daljšo medosno razdaljo je pridobil prav pri prostoru za potnike na zadnjih sedežih. Z dodatnim parom vrat na boku pa je močno olajšan dostop za vstopanje in izstopanje potnikov. V primerjavi z dvovratnim je prostora na zadnjih sedežih več vendar čudežev nikar ne pričakujte. Dva otroka s prostorom ne bosta imela težav, odrasli pa si raje izborite prostor spredaj, še najbolje na vozniškem sedežu, sploh če gre za različico S.

 

Petvratni MINI je kljub prirastku v dolžino in paru bočnih vrat ostal tisti pravi MINI, ki je izredno kvalitetno narejen, pri katerem so oblikovalci mislili prav na vsak detajl tako v notranjosti kot zunanjosti, ki ponuja odlične vozniške občutke ter človeku vliva samozavest. Voznikov in sovoznikov prostor sta identična dvovratnemu modelu, kar pomeni da se spredaj odlično sedi v športnih sedežih, ki ponujata dovolj bočne opore, da telesi pri hitri vožnji skozi zavoje ostaneta na svojem mestu. Volanski obroč je izdatno nastavljiv in dobro posreduje informacije z cestišča. Armaturna plošča pa je tako samosvoja da voznik in potniki nikakor ne morejo spregledati v katerem avtomobilu sedijo. Prtljažnik vozila ponuja dovolj uporabnega prostora za ne prezahtevno družino.

MINI COOPER S 5 vrat poganja 2 litrski štiri valjni turbo bencinski agregat, ki razvije 141 kW motorne moči ter 280 Nm motornega navora kar pomeni, da je malček izredno živahen avtomobil, ki z mesta do sto kilometrov na uro pospeši  v 6,8 sekunde končna hitrost pa znaša 235 km/h. Motorju v pomoč pri prenašanju te moči na cestišče je odlični novi dvosklopčni samodejni sedem stopenjski menjalnik. Motornim zmogljivostim je prirejeno tudi podvozje, ki se športne vožnje ne ustraši in vozniku vliva veliko mero zaupanja pri premagovanju zavojev. Podvozje pa je kljub temu da je bolj športno še vedno dovolj udobno za daljša avtocestna potovanja.

 

 

Z določenimi detajli, ki jih je z veseljem kaže prenovljeni MINI, je ta avtomobil nared za osvajanje novih kupcev. V različici COOPER S poleg MINI občutka ponuja še odlične vozniške občutke, nad katerimi ne bodo ostali ravnodušni niti največji ljubitelji športne vožnje. Prava igrača za velike fante.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič

BMW M5

BMW-jeve limuzine so že od nekdaj bolj športne od svoje najbližje konkurence. Velika večina, ki jih srečujemo na cestah je sicer povsem običajnih, toda sem ter tja pa naletimo tudi na tiste, ki jih krasi črka M. In to tista prava črka M, ki ji sledi samo še ena številka, ki označuje v katero serijo spada vozilo. Tokrat smo se soočili z najnovejšim biserom, ki prihaja iz oddelka M in ta pod pokrovom motorja skriva kar 600 konjičev.

BMW je svojo prvo super zmogljivo limuzino z imenom M5 predstavil leta 1985 na osnovi takratnega modela 535i . Prvi M5 se je ponašal z 286 konji in je do sto kilometrov na uro pospešil v 6,5 sekunde, končna hitrost je znašala 245 kilometrov na uro. Triintrideset let kasneje se zgodba še vedno nadaljuje. Razlika je več kot očitna, saj so številke o zmogljivostih danes precej drugačne. Za pogon skrbi V8 agregat, ki pa s pomočjo turbinskih polnilnikov iz 4,4 litra prostornine razvije ogromnih 441 kilovatov (600 »konjev«) ter 750 Nm motornega navora. Pogonski agregat je pravi biser. Na dodajanje plina se odziva bliskovito in med voljnim vrtenjem proti rdečemu polju oddaja prečudovit rezek športen zvok. Biser pa ni le zaradi odlične odzivnosti ter impresivnega zvoka, ampak tudi zaradi ekskluzivnosti.

Pogonskemu agregatu v pomoč pri prenašanju moči k vsem štirim kolesom (prvič v zgodovini modela M5) pomaga samodejni osem stopenjski menjalnik. Svojo nalogo opravlja odlično, tudi pri izrazito hitri, športni vožnji, kjer ne manjka odzivnosti in hitrosti. Zaradi štirikolesnega pogona je med pospeševanjem čutiti izreden oprijem, ki dodatno pride do izraza pri pospeševanju iz zavojev, ko lahko voznik začne pospeševati prej in odločneje.

Vožnja na meji je izredno doživetje. Pospeševanje je brutalno, saj do sto kilometrov na uro pospeši v vsega 3,4 sekunde. Ko sem pohodil stopalko zavore, so zlato obarvane čeljusti samozavestno grizle v keramične kolute in avto suvereno ustavljale. Klik, klik po obvolanski ročici in menjalnik je prestavil dve prestavi nižje. Odlični volanski obroč v voznikove roke preliva reko informacij in vožnja od zavoja do zavoja pusti globoko sled. Vozne lastnosti so za to razmeroma težko limuzino zares izredne. V kolikor si zaželite, da bi vam kri še hitreje stekla skozi žile, lahko izklopite štirikolesni pogon in vsa pomagala ter se »pošrek« zapodite po vročem asfaltu. Noro! Vse skupaj je videti kot igra. To bi lahko počeli vsak dan, cel dan. In priznam, na avtocesti se je težko brzdati pri zakonsko omejenih 130 kilometrih. To hitrost M5 doseže že po nekaj sekundah. Priznam, da sem potreboval veliko samokontrole, da ne bi nabral prevelikega števila kazenskih točk. Končna hitrost je namreč s paketom »M Driver’s Package« elektronsko omejena na čarobnih 305 kilometrov na uro.

Če ne drugega voznika k mirnejši vožnji spodbuja zelo preprost prikazovalnik, tisti, ki meri stanje količine goriva v rezervoarju, saj ob močnem pritiskanju na stopalko plina poraba v povprečju preseže 20 litrov, kar pa za še tako debelo denarnico ni mačji kašelj. Ob umirjeni vožnji se bo zadovoljil tudi z 12 litri goriva na sto kilometrov.

 

Notranjost je tako po ergonomiji kot po uporabljenih materialih na zelo visoki ravni. Počutje v vozilu je izredno, saj poleg odličnega sedenja na katerem koli sedežu, kabina voznika in potnike razvaja še z izrednim občutkom za stil. Vse, kar človek pogleda ali česar se dotakne, prepriča ter pusti močan vtis. Nekdo, ki si tak avto lahko privošči, težko najde boljši kompromis med uglajeno limuzino in super športnim avtomobilom, saj se v obeh vlogah odlično znajde in to več kot prepričljivo. Združuje dva svetova. Četudi za slabih dvesto tisoč evrov. Toliko je namreč stal preizkušeni avtomobil.

Lahko rečem, da je volk v ovčji koži. Svojih super športnih zmogljivosti na ven ne kaže tako očitno kot med vožnjo, tudi najzahtevnejšim voznikom pa bo po žilah zlahka pognal veliko adrenalina. Takšen izdelek lahko ponudi le proizvajalec, ki svoj ugled gradi že več kot sto let.

 

besedilo: Blaž Kordelič, fotografije: Blaž Kordelič in BMW

Gostilna Kovač – Ljubljana

Gostilna Kovač je znana ljubljanska gostilna, ki že dolga leta slovi po odlični kulinariki in pristnem gostoljubju. Sem radi zahajajo tako poslovneži, kot tudi drugi ljubitelji preproste domače hrane, ki temelji na prvovrstnih sestavinah.  Kovač je pravi hram žlahtnih izročil. Eno izmed njih govori, da je v to gostilno zahajal že France Prešeren s svojim prijateljem Matijo Čopom.  Prva omemba gostilne izhaja iz leta 1804, ime Kovač pa je gostilna dobila po kovaški obrti, ki so jo tiste dni opravljali v tej hiši. Po zaslugi Roka Babnika in njegove Andreje, gostilna še danes ohranja občutek topline in domačnosti, ki izvira iz samih začetkov.

 

Pri Kovaču so vedno pazili na svojo ponudbo tako, da so znali ohranjati vsebine sporočil preteklosti s potrebami in željami sodobnega gosta. Ponudba hiše je zelo kakovostna in bogata, a hkrati domišljena in v tistih okvirih, ki omogočajo vrhunsko kakovost okusov in načina strežbe. Kulinarična ponudba temelji na slovenski kuhinji z velikim poudarkom na ribjih jedeh. Dan se pri njih začne s peko domačega kruha, ki je tako dober, da se je treba držati nazaj. Dnevno nudijo velik izbor svežih rib, rakov in školjk, ki jim jih dobavljajo ribiči z jadranske obale. Ob našem obisku smo se prepričali, da je temu res tako. In ker smo tudi mesojedci, se nismo mogli upreti dobro uležanemu in perfektno pečenemu biftku, ob katerem so bili sveži jurčki. Tudi jagenčkove zarebernice v zeliščni skorjici so hitro izginile s krožnika a je vseeno ostalo še nekaj prostora za izvrstne sladice, ki jih pripravlja Andreja.

Večina izbire temelji na jedeh po naročilu, po predhodnem dogovoru pa si lahko zaželite marsikaj. Poleg že omenjenega si lahko privoščite hladne in tople predjedi (mesne, ribje,testenine…), nato pa sledi bogat izbor mesnih ter ribjih glavnih jedi, svežih solat ter sladic.

Rok in Andreja Babnik

Ker se pri Kovaču prilagajajo tudi letnim časom, so vam na voljo pustne dobrote, slanikova pojedina, velikonočna šunka pečena v testu, ko zahladi koline, mošt in Martinove gosi, so del ponudbe, ki so vezane na tradicijo in so pri Kovaču vedno prisotne.  Seveda brez vin ne gre, imajo štiri vrste odprtih vin, v vinski karti pa lahko izbirate med več kot 100 različnimi vrhunskimi etiketami.

Gostilna Kovač ostaja vrhunska ljubljanska gostilna s ponudbo preprostih domačih jedi, katerim so skupne vrhunske sestavine, odlična priprava in dobra postrežba.

Pot k Savi 9, Ljubljana
tel.: 01 5371 244
info@gostilnakovac.eu

besedilo: Blaž Kordelič, fotografije: Dean Dubokovič

Pin It on Pinterest