estetska kirurgija

Dr. Gregor Škorjanc – intervju

Pogovarjali smo se z dr. Škorjancem, estetskim zobozdravnikom, članom BACD in AACD, da bi izvedeli katere sodobne postopke se uporablja za ustvarjanje lepih  popolnih nasmehov.

 

Nasmeh je ena od prvih stvari, ki jih na človeku opazimo, naj bo to v družbi med prijatelji, v službi ali na poslovnem sestanku. Zdravi in beli zobje polepšajo naš nasmeh in nas pomladijo, kar pripomore k samozavesti in k temu da pustimo nepozaben vtis. Nasmeh igra pomembno vlogo v tem kako človek dojema samega sebe. Raziskave so pokazale, da je nasmeh, bolj kot katerakoli druga fizična lastnost (oči, lasje, telo), tisto, kar moški in ženske smatrajo kot najprivlačnejše. Lep nasmeh odpira vrata in odpravlja prepreke do polnejšega in kvalitetnejšega življenja.

Dr. Gregor Škorjanc deluje kot polnopravni član Britanske Akademije za estetsko zobozdravstvo. Skupaj s sodelavci pokriva področje splošnega in estetskega zobozdravstva, oralne kirurgije, implantologije, ustne higiene in parodontalne obravnave.

Sodobno estetsko zobozdravstvo zahteva združevanje sodobne tehnologije z umetnostjo. Dr. Škorjanc se skupaj s svojimi sodelavci redno udeležuje šolanj v tujini (ZDA, VB, Švica) z namenom, da bi bile sodobne tehnike in terapije dostopne tudi njegovim pacientom.

 

Komu priporočate estetske zobozdravstvene posege ?

V kolikor niste samozavestni ko se smejite, si med smejanjem z roko prikrivate usta, želite nasmeh, kot ste ga videli v reviji? Ali opazite nepravilnosti na zobeh ali dlesnih, ko se pogledate v ogledalo? Si želite belih zob? Pokažete preveč ali premalo zob ali dlesni, ko se smejite?  Ste nezadovoljni z obliko zob?  Če ste pritrdilno odgovorili na katerokoli našteto vprašanje, potem je estetsko zobozdravstvo primerno za vas. Rad bi poudaril, da je pri obravnavi naših pacientov vedno na prvem mestu zdravje zob in obzobnih tkiv, šele nato estetika.

Kakšna je razlika med splošnim in estetskim zobozdravnikom?

Estetsko zobozdravstvo je nadgradnja , drug pogled  in pristop k zobozdravstvu. Po definiciji Ameriške Akademije za estetsko zobozdravstvo spadajo v ta okvir sledeči postopki: beljenje zob, luske porcelanske ali direktne, bonding, bele zalivke, laserski dvig dlesni, nevidna ortodontija (Clear Aligners,..).

Pri estetskemu zobozdravstvu gre pravzaprav za neko obliko umetnosti, saj dejansko kreiraš oz.ustvarjaš nasmehe in ljudem včasih dobesedno spremeniš življenje. Za mene osebno je največja nagrada zadovoljen in srečen pacinet.

Kakšna je razlika med beljenjem zob doma in beljenjem zob v ordinaciji?

To je odvisno od vaše želje kakšen nivo beline želite. V kolikor imate željo po maksimalni belini potem priporočam obisk ordinacije, saj so belila v ordinaciji močnejša kar zahteva poseben postopek in prisotnost za to usposobljene osebe (pregled zob). Možno je lasersko beljenje zob ali ZOOM. V kolikor pa želite barvo vaših zob le nekoliko izboljšati potem lahko uporabite belila za domačo uporabo. Dokaj učinkovito je belilo Crest.

V primeru, da imate težave z dlesnimi ali slabimi zobmi, ki povzročajo občutljivost in težave, bi vam pred kakršnim koli beljenjem zob doma svetoval, da obiščete zobozdravnika, ki bo omenjene težave pred beljenjem saniral z namenom, da si ne boste povzročili dodatne škode.

Povejte nam kaj več o porcelanskih luskah, venirijih.

Luske uporabljamo za spreminjane oblike zob, popravilo odkrušenih zob, za odpravo zabarvanj, ki jih ni moč odpraviti z beljenjem, rotacijo zob. Poznamo več vrst lusk. Katera opcija je optimalna za posameznika je odvisno od stanja zobnih in obzobnih tkiv ter želja pacienta. Poznamo direktne kompozitne luske, ki jih zobozdravnik dela sam direktno v ustih (bonding), luske, ki se zopet delijo na način preparacija/brušenja zob : klasične, prep-less luske in no-prep luske. Prav tako so v okviru naštetih lusk možne različne opcije materialov. Različne vrste lusk zahtevajo tudi različne debeline priprave zoba od 0,00 (direktne) do 0,80 mm. Zelo pomembno je, da se pri pripravi zoba ne posega v dentin, saj v tem primeru luska ne obstane in bo slej ko prej odpadla in zob se po nepotrebnem preveč brusi.

Večina ljudi je že pozna  krone ali mostičke, toda ali  se jih uporablja tudi v estetske namene?

Da, z zobnimi kronami in mostički poleg funkcionalnosti izboljšamo tudi estetiko. Ob tej priložnosti bi rad opozoril, da vse prepogosto srečujem paciente, ki se poslužujejo dentalnega turizma, katerim so popolnoma po nepotrebnem namestili zobne krone  na mestu zdravih zob v primerih, ko za to ni bilo nobene potrebe (potrebna bi bila npr. le kompozitna dograditev, luske, ravnanje zob). Toda žal tako stanje ni več reverzibilno, škoda je bila že narejena. Porcelanske krone se uporablja v primerih, ko so vse ostale možnosti že izčrpane.

Ali nevidni zobni aparati – folije res dosežejo enako kot klasični ortodontski aparati ?

Kot sem že omenil je tehnološki razvoj omogočil v zobozdravstvu v zadnjih 10 letih neverjetne nove možnosti. Med drugim so se začeli digitalno (3D print) izdelovati t.i. nevidne ortodontske aparate, gre za sosledje nevidnih folij – alignerjev, ki se jih menja na 10 do 14 dni in omogočajo premike zob. Kot članu BACD-ja mi je bilo že pred več kot 10 letimi predstavljena ta možnost ravnanja zob, v začetku je bilo mišljeno kot dopolnilo pred estetskimi preobrazbami, npr. da zob ni potrebno brusiti in se jih predhodno poravna v želeno linijo in nato namesti luske ali naredi bonding Glede na odlične izkušnje, ne invazivnost, dobre in predvidljive rezultate (3D pogled), hitrost tovrstnih terapij ter dobro desetletno sodelovanje z ortodontskim laboratorijem iz Londona se tega poslužujem vedno več. Moram pa omeniti, da so tovrstni aparati namenjeni le ravnanju zob, večjih nepravilnosti v smislu križnega griza, progenije,… ti aparati ne pokrivajo in niso enakovredni klasični ortodontski terapiji. Pacientu je omogočeno, da se mu pred samo terapijo izdela računalniška simulacija končnega stanja zob.

Glede na to da obstajajo številne vrste posegov za oblikovanje novega nasmeha , kako si lahko pacient sploh predstavlja kakšen bo  končen rezultat?

Najbolje je, da zobozdravnika povprašate, da vam pokaže slike njegovih podobnih primerov t.i. prej – potem . Druga možnost je t.i. mock up, ki ga lahko zobozdravnik naredi direktno v ustih s kompozitnim materialom ali pa zobni tehnik. Tretja možnost je računalniška simulacija oz. digital smile design, le ta nam zopet omogoča nove možnosti predstavitve.

Kako izbrati pravega estetskega zobozdravnika?

Vzemite si čas in obiščite več zobozdravnikov in se z njimi pogovorite, prav tako se pozanimajte pri njihovih pacientih. Prepričajte se, da vam ustreza tudi kot oseba in ne le kot zobozdravnik. Postavljate številčna vprašanja in ga po potrebi obiščite večkrat, zberite čim več informacij. Kot sem že omenil, se v zadnjem času vse prepogosto srečujem s pacienti, ki se jim je zaradi »ad hoc« odločitve in zavajajočih oglasov naredila nepopravljiva škoda. Preučite njegove primere, ustrezna šolanja in certifikate.

Kako vidite estetsko zobozdravstvo v prihodnosti

V zadnjem času v zobozdravstvu prihaja do številnih izboljšav. Velik napredek je tako v znanosti kot tudi v tehnologiji, ki nam odpirata nove možnosti. Na primer oralni scanner, ki meni osebno omogoča ekstremno natančnost pri izdelavi protetike ter komunikacijo med mano, zobnim tehnikom in pacientom ter predvsem olajšanje za pacienta. Prav tako so se pojavile nove možnosti anestezije.

Trendi na področju zobozdravstva?

Minimalna invazivnost zobozdravstvenih posegov, pink – white aesthetic, (estetika zob in dlesni), rešitve v enem obisku, uporaba zdravju prijaznejših materialov, uporaba brez bolečinskega zobozdravstva, vse storitve opravite na enem mestu, digitalizacija zobozdravstva.

www.zobozdravstvo-skorjanc.com

 

 

10 mitov o povečanju dojk z vsadki

Za povečanje dojk imamo na voljo vsadke dveh oblik – anatomske in okrogle. Izbira je odvisna od telesnih značilnosti in želja pacientke. V Plastični kirurgiji Zorman približno tretjino povečav opravimo z okroglimi in dve tretjini z anatomskimi vsadki. Avtor fotografije: Marko Ocepek

 

Povečanje dojk je že vrsto let najpogostejša lepotna operacija. Priljubljenost je spričevalo zadovoljstva žensk s povečanimi prsmi, pa tudi varnosti posega in vsadkov. Kljub temu ali pa prav zaradi tega o tej operaciji kroži veliko zmotnih prepričanj.

Plastični in estetski kirurg Peter Zorman se z estetsko in rekonstruktivno kirurgijo dojk na najvišjem nivoju ukvarja že več kot desetletje. Prosili smo ga, da nam pove kaj v zvezi z vsadki drži in kaj je zmota.

PREJ IN POTEM: Če želimo dolgoročno doseči lep in naraven rezultat pri izbiri velikosti vsadkov ne smemo pretiravati. Pacientka ima vstavljene vsadke anatomske oblike velike 270 ml, kar je priližno številko in pol več.  Avtor fotografije: Aleksandar Domitrica

  1. Dojke so po povečanju z vsadki videti nenaravne in nesorazmerne s telesom.

Razlogov za preoblikovanje dojk z vsadki je veliko. Pogosto se za ta poseg odločijo ženske po nosečnostih, ker želijo dojkam povrniti obliko in polnost. Dandanes imamo plastični kirurgi za povečanje dojk na voljo širok nabor vsadkov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki, zgradbi ovojnice in polnilu. Z natančnimi meritvami izberemo takega, ki bo najbolje izpolnil pričakovanja posameznice. Pravilno izbrani vsadki in dobra kirurška tehnika omogočajo simetrične, lepo oblikovane dojke naravnih oblik, ki zadovoljijo ali celo presežejo pričakovanja velike večine žensk.

  1. Dojke bodo takoj po posegu izgledale odlično

Mehka tkiva na prsnem košu ob posegu, vsadek nekoliko sploščijo oziroma spremenijo njegovo obliko. Zato dojke prve dni po posegu ob oteklini izgledajo razmeroma nenaravno, saj so pretirano polne v zgornjem delu. Zaradi strukture polnila vsadki po nekaj mesecih raztgenejo tkiva, ki ležijo nad njimi  in dojka postopno zavzame dokončno obliko. Obenem splahni oteklina in vsadki se zaradi sile težnosti nekoliko spustijo. Za končni rezultat je torej potrebno počakati kar nekaj časa (vsaj 6-9 mesecev), zato pametno načrtujte termin posega.

  1. Prsni vsadki vplivajo na dojenje in sestavo materinega mleka.

V nobeni od opravljenih znanstvenih raziskav v mleku mater z vsadki niso našli sledov silikona ali katerekoli druge otroku škodljive snovi. Vsadki praviloma ne vplivajo na sposobnost dojenja, zlasti če jih pod žlezo vstavimo skozi rez pod dojko.

  1. Prsni vsadki ovirajo mamografski pregled.

Po povečanju dojk z vsadki so za natančno mamografsko oceno dojke potrebne posebne projekcije, ki jih rutinsko izvajajo na večini radioloških oddelkov. Vsadki ne ovirajo mamografske, ultrazvočne ali magnetno resonančne prepoznave novotvorb. Prav tako ne vplivajo na klinični pregled dojk. Raziskave kažejo, da pri povečanih dojkah zaznamo nastanek raka v enako zgodnjih stadijih kot pri dojkah brez vsadkov.

  1. Vsadke moram zamenjati po desetih letih.

Vsadkov ni potrebno zamenjati po določenem času. Vsadki, ki jih uporabljamo danes so tehnično izredno izpopolnjeni in izdelani tako, da bodo zdržali dolga leta. Najboljši proizvajalci jamčijo za njihovo kakovost z doživljenjsko garancijo. Opozoriti pa moram, da je včasih vsadke zaradi reakcije tkiva in težav kot so skrčenje ovojnice ali obračanje vsadka z leti potrebno odstraniti ali zamenjati.

  1. Povečanje dojk z lastno maščobo je naravnejše in boljše kot povečanje z vsadki.

Kljub temu, da je vbrizgavanje lastne maščobe z razvojem sodobnih tehnik postala varna in razširjena metoda tudi za povečanje dojk, praviloma ni zamenjava za klasično povečanje z vsadki. Povečanje z vsadki je zanesljivejši, krajši in enkraten poseg, s katerim lahko dojke znatno povečamo in predvidljivo preoblikujemo. Povečanje z lastno maščobo je večinoma primerno za blago povečanje lepo oblikovanih nepovešenih dojk. Za takšno operacijo mora imeti ženska tudi dovolj maščobnih blazinic na mestih, kjer bi se jih želela znebiti.

  1. Po povečanju dojk z vsadki bom slabše čutila bradavice.

Občutljivost bradavic za dotik je po povečanju dojk lahko prehodno zmanjšana ali odsotna, občutljivost pa se običajno postopno povrne v nekaj mesecih.

  1. Po povečanju dojk bom imela nekaj časa vstavljene drenažne cevke.

Ob natančni kirurški tehniki drenažne cevke pri vstavitvi vsadkov večinoma niso potrebne.

  1. Obstaja najboljše mesto vstavitve (nad ali pod prsno mišico), mesto brazgotine ter vrsta vsadka.

Nikakor ne. Upoštevati je potrebno telesne značilnosti in želje zato je izbira prilagojena vsaki posameznici. Kirurgi, ki se vsakodnevno ukvarjamo s preoblikovanjem dojk imamo na voljo različne možnosti, tako glede izbire tehnike kot tudi vsadkov, da se lahko kar najbolje približamo željenim rezultatom.

  1. Všeč mi je rezultat povečanja dojk pri prijateljici. Če izberem istega kirurga in vsadke, bom imela enak rezultat.

Ste imeli dojke enake pred operacijo? Seveda ne! Vsi smo drugačni. Imate edinstvene dojke in tkiva. Zato bo tudi rezultat vaše operacije drugačen. Nanj vplivajo številni dejavniki. Vaša velikost, prostornina in druge mere vaših dojk, oblika prsnega koša, lastnosti kože, in tako naprej. Rezultati posega pri drugih so lahko v pomoč le kot orientacija, izbrani plastični kirurg pa vas mora opozoriti na vse posebnosti vaše anatomije in prilagoditi poseg posebej za vas.

Avtor prispevka, plastični in estetski kirurg Peter Zorman, se s kirurgijo dojk ukvarja že več kot 15 let.

Manj invazivne tehnike pomlajevanja obraza

BOTOKS, POLNILA,PILINGI

Čeprav se staranju ne moremo izogniti, obstajajo tudi nekirurške tehnike, s katerimi je mogoče, da dlje časa ostajamo lepši in izgledamo mlajši. Posegi, ki jih plastični kirurgi uporabljamo v estetski kirurgiji se delijo na kirurške in manj invazivne. Če poenostavimo, so manj invazivne tehnike tiste, pri katerih ne uporabljamo kirurškega noža – skalpela. Z njimi pomlajujemo površino telesa, torej kožo, ali pa v globino posežemo skozi drobne vbodne rane z iglico. Od metod, katerih učinkovitost in varnost je preizkušena v znanstvenih študijah, najpogosteje uporabljamo injiciranje polnil, botulinum toksina in ablativno pomlajevanje kože (z laserjem, dermabrazijo ali kemičnim pilingom). Ljudje se staramo različno hitro in prav tako se tudi deli obraza ne starajo čisto usklajeno. Nekateri imajo prej gube okoli oči in na čelu, drugi povešena lica. Če z ustreznimi posegi pričnemo pravočasno, lahko zelo upočasnimo ali celo preprečimo razvoj nekaterih znakov staranja. Nekateri s posegi pričnejo že pri dvajsetih (kar je zagotovo prezgodaj), nekateri kasneje, kakorkoli pa pri štiridesetih vsi kažemo starostne spremembe, ki jih je moč izbrisati z katero od manj invazivnih metod. Seveda imajo tudi pri starejših ti posegi dober učinek, vendar predstavljajo le delček v množici sprememb, potrebnih za opazno pomlajen videz. Poudariti je potrebno, da izrazitih sprememb, kot so globoke gube in odvečna koža, ki nastanejo zaradi slabe elastičnosti tkiv in zmanjšane prostornine mehkih tkiv,  z manj invazivnimi posegi ni moč odpraviti. Pomagamo lahko le s kirurškim posegom kot je dvig obraza in vratu ali korekcija vek.

Posegi so kratki, okrevanje pa minimalno

Za manj invazivne posege značilno, da so kratki in ambulantni. Običajno za njih porabimo 15-30 min, okrevanje pa je kratko ali ga ni. Bolečine so pri večini malenkostne, pri bolj bolečih posegih in ljudeh z nižjim bolečinskim pragom lahko uporabimo lokalni anestetik v obliki tekočine ali mazila. Učinki so vidni takoj ali v nekaj dneh.

Srednji in spodnji del obraza povezujeta gubi, ki potekata od nosnic proti ustnima kotoma. Imenujemo ju nazolabialni gubi. Z leti se gubi poglobita zaradi povešanja lic ter na obrazu rišeta sence in mu dajeta postaran videz. Gubi lahko napolnimo s polnilom, pri čemer postaneta plitvejši in manj opazni. Na fotografiji je pacientka Petra Zormana, pred in po injiciranju polnila v nazolabialne gube. (Avtor fotografije: Marko Ocepek)

Zapleti so redki

Zaradi navidezne enostavnosti te manj invazivne posege za pomlajevanje v angleško govorečem svetu nekateri imenujejo lunchtime posegi, torej nekaj kar lahko opravimo med odmorom za malico. Kljub vsemu je poyrebno opozoriti, da tudi pri manj invazivnih posegih obstajajo majhna tveganja. Pomembno je, da jih opravi zdravnik z ustreznim znanjem – specializacijo. Na mestu vboda lahko nastane začasna oteklina ali modrica. Redek, a možen zaplet je okužba, ki je lahko povezana z neustrezno tehniko. Pri botoksu lahko pride do začasnega omrtvičenja napačnih mišic (povešanje veke, hripavost). Pri ablativnih posegih je učinkovitost in obenem tudi nevarnost stranskih učinkov odvisna od globine delovanja. Razbarvanje ali temnejša pigmentacija kože in brazgotine so redki trajni zapleti globokih ablativnih posegov.

Varno in učinkovito

Našteti estetski posegi so v pravih rokah varni in preskušeno delujejo. Namenjeni so vsem, ki jih starostne spremembe motijo in bi jim sprememba olajšala socialno ali službeno življenje. Za vsakogar je treba izbrati najbolj učinkovito metodo ali njihovo kombinacijo, pri čemer vam bo po pregledu in natančnem posvetu pomagal izbrani plastični kirurg. Cene so različne in v velikem deležu odvisne od količine in vrste uporabljenih preparatov. Blažji pilingi se lahko začnejo pri cenah okoli 100 evrov, vbrizgavanje botoksa ali polnil pa od 250 eur dalje.

Injiciranje botulin toksina je tudi najbolj primerna metoda za odpravo dinamičnih gub ob stranskem delu oči. Na fotografiji je pacientka Petra Zormana, pred in po injiciranju botulinuma toksina. (Avtor fotografije: Marko Ocepek)

Botoks
Je nevrotoksin, s katerim omrtvičimo drobne mimične mišice, ki gubajo kožo. Največkrat ga uporabimo za glajenje gub zgornjega dela obraza: okoli oči, med obrvema in na čelu. Učinek nastopi nekaj dni po posegu, ko obraz dobi bolj spočit in osvežen izraz. Po 4-6 mesecih toksin preneha delovati in učinek postopno izzveni. Če z botoksom pričnemo dovolj zgodaj, lahko ustavimo prehod dinamičnih gub v stalne. Uspešno ga uporabljamo tudi pri zdravljenju prekomernega potenja (hiperhidroze).

 

 

Polnila
S polnili poudarimo lica ali ustnice ali sploščimo gubi med nosnicama in kotičkoma ustnic. S tanko iglo ga vbrizgamo pod gubo in jo s tem sploščimo. Uporabljamo jih tudi za povečanje ali preoblikovanje mehkih tkiv, katerih prostornina se s staranjem nezadržno zmanjšuje. S tem prehodno zabrišemo znake staranja in odložimo bolj invazivne kirurške posege. Poznamo različne vrste polnil. Zaradi številnih prednosti, se je v zadnjih letih najbolj uveljavila hialuronska kislina, katere učinek je praviloma prisoten 6-18 mesecev.

 

 

Ablativni posegi
V to skupino posegov sodijo kemični piling, laserska ablacija in dermabrazija (mehansko brušenje). Z ablativnimi posegi odstranimo od sonca in staranja spremenjen zgornji sloj kože, s čimer spodbudimo obnovo in kožo pomladimo. Obenem odstranimo pigmentne spremembe in zgladimo površinske gubice (npr. okoli ust). Glede na globino delovanja posege razdelimo na povrhnje, srednje globoke in globoke. Najustreznejšo metodo izberemo glede na vrsto in velikost sprememb, ki jih želijo odstraniti. Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi čas okrevanja, ki je pri zelo površinskih posegih razmeroma kratek, a je za dober rezultat praviloma potrebno poseg večkrat ponoviti.

Avtor prispevka, plastični in estetski kirurg, Peter Zorman, svetuje, da z minimalnimi invazivnimi posegi, ki so namenjeni pomlajevanju, počakate vsaj do 30. leta starosti. (Avtor fotografije: Marko Ocepek)

Ključ do lepega – Peter Zorman

Intervju s plastičnim in estetskim kirurgom Petrom Zormanom.

Lepota ni absolutna. Njen izvor in njeno središče je človek. Obstaja zgolj v človekovem zaznavanju, ne v stvareh in ljudeh samih. Čeprav je ne moremo odtrgati od kulture in družbe, v kateri prebiva, je plastični in estetski kirurg Peter Zorman, ki je med poznavalci prva izbira za estetske posege z rezultatom naravnega videza, mnenja, da jo v vsaj enaki meri determinira človeški biološki ustroj.

Kako pojmujete lepoto?

Lepota v umetnosti nas pritegne s pretiranim poudarjanjem dejanskih lastnosti, s čimer zajame bistvo predmeta, živali, človeka, narave ali drugega motiva. Odmik od realnosti je, kot npr. pri abstraktnih umetnikih, lahko zelo drastičen, a še vedno ustvarjalec (podzavestno) igra na karte, ki so pogojene z značilnostmi senzoričnega ustroja, s katerim zaznavamo okolico.

Verjetno je, da obstaja pot do razumevanja dojemanja lepote, ki morda ni tako romantična kot bi si želeli. V ozadju so biološke zakonitosti in evolucijski razvoj. Podobno velja za človeško lepoto, s katero se ukvarjam kot kirurg, le da je v zvezi s tem lepoto bolj smiselno obravnavati kot telesno privlačnost z vsemi vplivi, ki ima ta na potek naših življenj.

Končni cilj estetskega posega je vedno sreča in zadovoljstvo pacienta. Če ocenim, da pričakovanega ne morem izpolniti, posega ne opravim.

Foto: Marko Ocepek

Lahko bi torej rekli, da lepoto opredeljuje naša dedna zasnova.

Včasih je veljalo, da lepoto vrednotimo s priučenimi kulturnimi vzorci, a se je izkazalo, da med posamezniki in med kulturami obstajajo univerzalna merila za lepoto. Lepota torej ni le socialni ali individualni konstrukt, dojemanje telesne privlačnosti je vgrajeno v naš biološki ustroj. Moderne študije in teoretične razlage kažejo, da v zvezi z estetiko človeškega telesa obstajajo značilnosti, ki jih dojemamo za lepe. Ena od teh je simetrija. Dokazano je, da imamo simetrične obraze za privlačnejše od manj simetričnih. Simetrija običajno sporoča zdravo dedno zasnovo posameznika. Okužba s paraziti v zgodnjem življenjskem obdobju lahko vodi v asimetričen razvoj obraza in telesa in hkrati negativno vpliva na plodnost. Simetrija se nam je zato evolucijsko tako priljubila, da jo tudi podzavestno dojemamo kot lepo. To ima evolucijsko vlogo pri izbiri partnerja, saj svoje gene raje predajamo potomcem v kombinaciji z genetsko ‘kakovostnim’ partnerjem. Podobna je zgodba s povprečnostjo obraznih potez. Privlačnejši se nam zdijo obrazi, ki manj odstopajo od povprečnih potez in dimenzij delov obraza v populaciji. Osebe s takšnimi obrazi imajo bolj raznovrstne gene in posledično beljakovine, na katere so povzročitelji bolezni slabše prilagojeni. Obstajajo torej biološka ozadja dojemanja lepote oziroma privlačnosti. To je do neke mere poenostavljena razlaga, ki velja le delno, saj v veliki meri na dojemanje privlačnosti vplivajo tudi osebna nagnjenja. Ta so odvisna od notranjih dejavnikov (hormonskega stanja, mnenja o lastni privlačnosti), socialnih povezav in spomina. Ti arhetipi so v danem trenutku bolj ali manj zabrisani s trenutnimi lepotnimi ideali in modo.

Po koncu šolanja se je dr. Zorman zaposlil na UKC Ljubljana, kjer se ukvarja predvsem z rekonstrukcijo dojk ter kirurgijo roke in perifernega živčevja. Enako predano kot zapletene mikrokirurške rekonstrukcije pa v prostorih Plastične kirurgije Zorman na Finžgarjevi ulici opravlja estetske posege.  

Lep, to je simetričen, videz imetnikom torej prinaša določene prednosti v socialnem okolju.

Ne samo socialnem, tudi v delovnem okolju. Neverjetno, vendar številne raziskave, kažejo na to, da imajo lepi ljudje v povprečju bolje plačane službe, dojemamo jih za bolj komunikativne, prijetnejše, zanimivejše, pripisujemo jim višjo inteligenco. Zdi se krivično, da ima ta “površinska” lastnost tako velik vpliv, a vse govori v prid temu, da imajo lepi ljudje v povprečju srečnejša življenja. Temu je najbrž pripisati tudi razloge za razvoj estetske kirurgije. Sam sem mnenja, da so za napredovanje na delovnem mestu ali uspešno navezovanje socialnih stikov veliko pomembnejše druge vrline.

Ker najbolj uživa v operacijski dvorani, ni presenetljivo, da tudi v prostem času, ki mu ga ne ostane veliko išče lepoto. Kadar utegne za sprostitev skalpel zamenja za slikarske čopič.

Foto: Marko Ocepek 

Zdi se, da človeško stremljenje k izboljšavam samega sebe, presega meje zdravega odnosa do svojega telesa. Ste kot zdravnik zaskrbljeni nad porastom estetskih posegov?

Telesna podoba je za večino ljudi zelo pomembna. Prvi zapisi o posegih, ki danes veljajo za zametke plastične kirurgije, segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Želja po izboljšanju videza je torej pri ljudeh prisotna že od starodavnih civilizacij. Spremembe v družbenih normah, napredek na področju estetskih posegov in plastične kirurgije so le nekateri od dejavnikov, ki prispevajo k naraščanju zanimanja za estetske posege.

Povpraševanje po lepotnih posegih je v zadnjih 5 letih naraslo za 39 %, če se omejimo na kirurške posege 17 %, če gledamo zgolj manj invazivne pa za 44 % (vir: ASAPS). 

Kot zdravnika me zanima predvsem kako bo estetski poseg vplival na počutje posameznika in njegovo samopodobo. Človeka do obiska plastičnega kirurga običajno privede močna želja spremeniti nekaj, kar ga bremeni vsakič, ko se pogleda v ogledalo, hoče obleči priljubljen kos oblačila ali vidi fotografijo, posneto iz neprijaznega kota. Takšna težava včasih predstavlja oviro za polni razvoj na vseh ravneh življenja. Čeprav so te primeri redki, pa lahko pacient za poseg najde vzvod, ki je po mnenju strokovnjaka zgrešen. Takrat mora kirurg razložiti, zakaj nekaj kar je dobro za nekoga drugega, za njih ni primerno. V estetski kirurgiji je izjemno pomemben psihološki vidik. Vedno je treba pretehtati varnost posega v luči splošnega zdravstvenega stanja. Poseg, ki bi pacienta prekomerno ogrozil, za indikacijo, ki ni nujna, ni upravičen. Predvsem je pomembno, da smo kadar je ta nepotreben ali neupravičen, pripravljeni pacienta odvrniti od posega. Sam prepogosto opažam, da podjetnost v estetski kirurgiji presega okvire medicinske etike. Estetska kirurgija v več pogledih popolnoma odstopa od ostalih vej medicine. Zelo pomembna razlika je v tem, da ne obravnava pacientov, ki jih je treba ozdraviti do normalnega stanja, ampak zdrave osebe, ki jih na njihovo željo izboljša. Ta razlika estetskim kirurgom nalaga dodatno odgovornost, ki je v drugih vejah medicine ne najdemo. Moje glavno vodilo je zato, da v prvi vrsti ostajam zdravnik.

Estetski posegi za moške

Avtor prispevka: Peter Zorman, plastični in estetski kirurg

Glede lepote in mladostnega videza družba in mediji postavljajo vse višja merila za oba spola, zato tudi moški vedno bolj predano skrbijo za svoj izgled. Police z moško kozmetiko zasedajo vse več površin v drogerijah. Le redki moški še hodijo k frizerju zgolj iz praktičnih razlogov. Vse večkrat obiskujejo kozmetične salone in telovadnice. Plastični kirurgi imamo pri lepotnih operacijah še vedno največkrat opraviti z ženskami, teh je kar 80 odstotkov. A delež moških pacientov iz leta v leto znatno narašča.

Statistike kažejo, da se je število posegov pri moških v zadnjih 15 letih več kot podvojilo.

Premika v številkah ne morem pripisati le večji zaskrbljenosti moških nad svojim videzom – pomembne spremembe je povzročila tudi večja sprejemljivost in uveljavljenost estetske kirurgije. Mnoge raziskave so pokazale pozitiven vpliv videza na poklicni in osebni življenjski poti pri obeh spolih. Številni posegi so v zadnjih desetletjih postali varnejši, imajo krajše okrevanje, predvsem pa bolj predvidljive in naravne rezultate. V primerjavi z ženskami predsodki o estetski kirurgiji med moškimi izginjajo nekoliko počasneje, a se zdi, da tudi v tem postajamo vse bolj enaki. Tudi Slovenci pri tem nismo izjema. Moških, ki jih želja po pozitivni spremembi privede k plastičnemu kirurgu, je vse več. Pravilno izbran in dobro izveden poseg lahko pri doseganju boljše kvalitete življenja in osebne sreče v enaki meri kot ženskam pomaga tudi moškim.

Avtor prispevka, plastični in estetski kirurg Peter Zorman, je v 15 letih opravil 100 posegov za preoblikovanje moških prsi.

Foto: Marko Ocepek

Moški se v različnih življenjskih obdobjih odločajo za drugačne posege. Pri najmlajših prevladujejo želje po spremembah prirojenih nepravilnosti, najpogosteje štrlečih uhljev. Sledijo težave zaradi prevelikega ali nepravilno oblikovanega nosu ter premajhne in »ne dovolj možate« brade. Te motijo samopodobo mladeničev pri iskanju partnerjev in pri prvih korakih poklicne poti.

Moške v srednjih in zrelih letih lahko zmotijo znaki staranja, ki jih čas izrisuje na njihovem obrazu. Povešanje tkiv lahko spremeni izraz in nekatere moti, da njihov obraz izdaja preveč napadalen, utrujen ali žalosten videz. Da bi ostali konkurenčni na delovnem mestu ali po ločitvi pri iskanju nove ljubezni, si želijo pomlajenega videza obraza in vratu.

Nekateri posegi niso vezani na starostno obdobje. Moške pogosto motijo trdovratne maščobne blazinice na trebuhu in bokih, ki jih je skoraj nemogoče ostraniti z dieto ali telovadbo. Zato je liposukcija pri moških eden najpogostejših operativnih posegov. Še eden izmed posegov, ki se ga pogosteje opravlja pri moških, pa je preoblikovanje prsnega koša zaradi povečanih dojk (ginekomastija). Ta je lahko posledica hormonskih sprememb, debelosti ali stranskih učinkov različnih zdravil. Tudi odpravljanje plešavosti s presajanjem las je v veliki večini namenjeno moškim.

Pri korekciji ginekomastije preoblikujemo prsni koš zaradi povečanih dojk.  Bolj možato obliko prsnega koša lahko dosežemo tudi z vsatvitvijo silikonskih vsadkov.

Vse pogosteje se moški odločajo tudi za manj invazivne posege. Kot pri ženskah je med temi na prvem mestu odpravljanje gub z botulinum toksinom (botoksom), s katerim lahko učinkovito odpravimo gube na čelu, med obrvmi in smejalne gubice ob očeh. Niso redki pari, ki na takšne posege prihajajo skupaj.

Botulin toksin uporabljamo tudi za zdravljenje hiperhidroze. Pretirano potenje v pazduhah je lahko resna socialna ovira, ki jo učinkovito pozdravimo z vbrizgavanje botulina.

Redkejše so želje po poudarjanju prsnih mišic s posebnimi silikonskimi vsadki. Podobno lahko povečamo tudi slabo razvita meča. Povečanje penisa bi bila nedvomno pogostejša operacija, če bi izboljšava tehnike omogočila še boljše rezultate z malo zapleti. Prekinjanje ligamenta in liposukcija maščobe nad sramnico, lahko nekoliko optično podaljšata penis. Obseg se da povečati z vbrizgavanjem maščobe, polnil ali presadki lastne kože.

Večinoma se kirurške tehnike med spoloma bistveno ne razlikujejo. Za dobre rezultate je ključnega pomena natančno upoštevanje razlik v estetskih proporcih in zgradbi telesa. Tako je na primer pri rinoplastiki potrebno upoštevati, da ima moški nos drugačne kote, obliko vrška in višino hrbtišča. Razlike med spoloma mora kirurg dobro poznati, saj je pomembno, da pri estetskih posegih ne prihaja do (nenamerne) feminizacije moškega obraza. Droben, prifrknjen nos je značilen za ženske in bi kot tak na primer lahko kazil moški obraz.

Tudi pri motivaciji, pričakovanjih in okrevanju je nekaj razlik med spoloma. V splošnem si moški želijo manj dramatičnih sprememb in so hitreje zadovoljni s spremembo na bolje. Ženske so pripravljene za odličen rezultat bolj potrpeti. Moški se daljšemu in bolečemu okrevanju raje izognejo, če obstaja lažja pot z nekaj manj ambicioznim ciljem. Pogosteje kot pri ženskah so odločitve moških za estetski poseg podprte s spodbudo partnerke ali osebnega zdravnika. Velikokrat jim ta pomaga premagati predsodek, da gre pri posegu le za nečimrnost.

Plastična in estetska kirurgija: Razvoj, razlike in zgodovinski mejniki

Avtor prispevka: Peter Zorman, plastični in estetski kirurg

Estetska kirurgija je bila in bo ostala bistven in neločljiv element plastične kirurgije. Tako tudi pri zgodovinskem razvoju ne moremo govoriti o eni ali drugi, saj sta vsebinsko prepleteni. Razliko morda lahko zaznamo ob misli, da je rekonstruktivna kirurgija namenjena obnovitvi normalnega, estetska pa preseganju normalnega stanja.
Tako je plastična kirurgija veliko širši pojem od lepotne kirurgije, saj zajema operacije za izboljšanje delovanja in videza telesa ali delov telesa. Pogosto je meja med obema ciljema nejasna. Na primer rekonstrukcija roke ima v osnovi funkcionalen značaj, a število prstov vpliva tudi na videz. Nadomestitev manjkajočega dela nosu deluje na prvi pogled predvsem estetska naloga, a je lahko motena tudi dihalna funkcija, da o socialni ne govorimo.
Stremljenje k izboljšavam in olepšavam je del človeške narave in prav mogoče je, da so bili prvi posegi v telo narejeni s takšnimi nameni. Če navedem le nekaj zanimivih zgodovinskih točk v razvoju stroke, moram začeti pri prvih znanih zapisih o metodah, ki so zametki današnje plastične kirurgije. Starodavni indijski tekst Sushurta Samitha, napisan v sanskrtu, niza presenetljivo sodobne kirurške tehnike, čeprav je nastal okoli šestega stoletja pred našim štetjem. Med drugim opisuje rekonstrukcijo nosu s kosom kože in podkožja s čela. Odrezan nos je bil pogosta kazen za lopove in druge kriminalce. Stari Rimljani so kirurško popravljali brazgotine na hrbtu. Te so lahko izdajale bojno rano med sramotnim begom ali bičanje prestano v vlogi sužnja. Iz te kulture, ki je občudovala človeško telo in kjer so bili v navadi obiski javnih kopališč, izvira Celsusov opis kirurškega zmanjšanja povečanih moških prsi. Nekatere ženske so takrat zavestno jemale strupene pripravke iz arzena in svinca, da bi ohranile mladosten videz.

Oglas za losjon za obnavljanje polti iz arzenika

V 20-ih letih prejšnjega stoletja so ženske v Parizu hodile na kratke ambulantne »facelifte«. Podoben trend ostaja še danes.

Iz obdobja renesanse obstajajo opisi rekonstrukcij nosov, ki so bili popačeni zaradi številnih epidemij sifilisa. Takšen videz je predstavljal tudi moralno zaznamovanost. Razcvet modernega obdobja plastične kirurgije se je začel v Veliki Britaniji v obdobju po prvi svetovni vojni, ko so bili kirurgi soočeni z množico grdih poškodb glave. Veliko število teh poškodb je bilo posledica pozicijske vojne iz strelskih jarkov, kjer je bila glava prva tarča. Manjkajoče dele obraza in glave je bilo treba čim lepše rekonstruirati, da bi se lahko iznakaženi vojaki vrnili v socialno okolje.

Prvi dvig obraza si je pripisal nemški kirurg Hollander, ki naj bi leta 1901 poljski plemkinji na željo in po njenem lastnem načrtu izrezal odvečno kožo pred uhlji in ji tako zategnil obraz. 

Navajal je, da ga je v to prisilila njena »ženska prepričljivost«. Tehnično gledano je bil to zametek sodobne operacije. Leta 1907 je sledila prva knjiga o estetskih posegih. Napisal jo je ameriški kirurg Miller, ki je v medicinskih krogih veljal za šarlatana. Treba je poudariti, da so estetske operacije v začetku 20. stoletja pomenile velik odstop od takratne medicinske etike. Nekateri kirurgi so zato svojo dejavnost izvajali skrivoma, saj je dvigovala mnoge obrvi. Drugi spet so iz tega naredili napol cirkuški spektakel in obogateli, a so pogosto v kirurških krogih obveljali za šušmarje. Mnogi so v resnici to tudi bili. Lepota je kot potencialno donosen posel pogosto privlačil mazače. Nadzor nad tem, kdo lahko izvaja takšne posege takrat ni obstajal, resnici na ljubo, pa je žal pomanjkljiv še danes.

Avtor prispevka, plastični in estetski kirurg Peter Zorman estetsko kirurgijo vidi  predvsem kot katalizator oziroma odstranjevanje ovir na poti k osebni sreči. Foto: Marko Ocepek

V nasprotju s takrat uveljavljenimi etičnimi načeli, da je medicina namenjena bolnim ljudem, je estetska kirurgija namenjena telesno povsem zdravim ljudem. Estetski posegi so po takrat razširjenem pojmovanju služili le nečimrnosti in se povrh vsega vpletali v božje delo in naravne zakonitosti. Vzporedno z razvojem tehnik in večjo varnostjo operacij so se na novo oblikovali in dozoreli tudi pogledi na lepotne posege. Tabuji so se začeli rušiti že kmalu po drugi svetovni vojni. Z izboljševanjem življenjskega standarda, ženske finančne neodvisnosti in vse večjega pomena videza, ki so ga utrjevali novi vizualni mediji s Hollywoodom na čelu, je takrat v družbi naraščala želja po lepotnih posegih. Javnost je v večini sprejela stališče, da estetska kirurgija pomaga reševati težave, ki bremenijo posameznika, četudi morda nimajo predznaka klasične bolezni. Dandanes na svetu opravimo preko 21 milijonov estetskih posegov letno. Ob upoštevanju nezabeleženih pa je številka verjetno vsaj še dvakrat višja. V družbi je vse bolj sprejemljivo stališče, da estetska kirurgija pomaga reševati težave, ki bremenijo posameznika, četudi morda nimajo predznaka klasične bolezni. 

Dandanes plastični kirurgi opravimo več kot 21 milijonov zabeleženih estetskih posegov letno.

Pin It on Pinterest