Plastična in estetska kirurgija: Razvoj, razlike in zgodovinski mejniki

Avtor prispevka: Peter Zorman, plastični in estetski kirurg

Estetska kirurgija je bila in bo ostala bistven in neločljiv element plastične kirurgije. Tako tudi pri zgodovinskem razvoju ne moremo govoriti o eni ali drugi, saj sta vsebinsko prepleteni. Razliko morda lahko zaznamo ob misli, da je rekonstruktivna kirurgija namenjena obnovitvi normalnega, estetska pa preseganju normalnega stanja.
Tako je plastična kirurgija veliko širši pojem od lepotne kirurgije, saj zajema operacije za izboljšanje delovanja in videza telesa ali delov telesa. Pogosto je meja med obema ciljema nejasna. Na primer rekonstrukcija roke ima v osnovi funkcionalen značaj, a število prstov vpliva tudi na videz. Nadomestitev manjkajočega dela nosu deluje na prvi pogled predvsem estetska naloga, a je lahko motena tudi dihalna funkcija, da o socialni ne govorimo.
Stremljenje k izboljšavam in olepšavam je del človeške narave in prav mogoče je, da so bili prvi posegi v telo narejeni s takšnimi nameni. Če navedem le nekaj zanimivih zgodovinskih točk v razvoju stroke, moram začeti pri prvih znanih zapisih o metodah, ki so zametki današnje plastične kirurgije. Starodavni indijski tekst Sushurta Samitha, napisan v sanskrtu, niza presenetljivo sodobne kirurške tehnike, čeprav je nastal okoli šestega stoletja pred našim štetjem. Med drugim opisuje rekonstrukcijo nosu s kosom kože in podkožja s čela. Odrezan nos je bil pogosta kazen za lopove in druge kriminalce. Stari Rimljani so kirurško popravljali brazgotine na hrbtu. Te so lahko izdajale bojno rano med sramotnim begom ali bičanje prestano v vlogi sužnja. Iz te kulture, ki je občudovala človeško telo in kjer so bili v navadi obiski javnih kopališč, izvira Celsusov opis kirurškega zmanjšanja povečanih moških prsi. Nekatere ženske so takrat zavestno jemale strupene pripravke iz arzena in svinca, da bi ohranile mladosten videz.

Iz obdobja renesanse obstajajo opisi rekonstrukcij nosov, ki so bili popačeni zaradi številnih epidemij sifilisa. Takšen videz je predstavljal tudi moralno zaznamovanost. Razcvet modernega obdobja plastične kirurgije se je začel v Veliki Britaniji v obdobju po prvi svetovni vojni, ko so bili kirurgi soočeni z množico grdih poškodb glave. Veliko število teh poškodb je bilo posledica pozicijske vojne iz strelskih jarkov, kjer je bila glava prva tarča. Manjkajoče dele obraza in glave je bilo treba čim lepše rekonstruirati, da bi se lahko iznakaženi vojaki vrnili v socialno okolje.

Navajal je, da ga je v to prisilila njena »ženska prepričljivost«. Tehnično gledano je bil to zametek sodobne operacije. Leta 1907 je sledila prva knjiga o estetskih posegih. Napisal jo je ameriški kirurg Miller, ki je v medicinskih krogih veljal za šarlatana. Treba je poudariti, da so estetske operacije v začetku 20. stoletja pomenile velik odstop od takratne medicinske etike. Nekateri kirurgi so zato svojo dejavnost izvajali skrivoma, saj je dvigovala mnoge obrvi. Drugi spet so iz tega naredili napol cirkuški spektakel in obogateli, a so pogosto v kirurških krogih obveljali za šušmarje. Mnogi so v resnici to tudi bili. Lepota je kot potencialno donosen posel pogosto privlačil mazače. Nadzor nad tem, kdo lahko izvaja takšne posege takrat ni obstajal, resnici na ljubo, pa je žal pomanjkljiv še danes.

Avtor prispevka, plastični in estetski kirurg Peter Zorman estetsko kirurgijo vidi  predvsem kot katalizator oziroma odstranjevanje ovir na poti k osebni sreči. Foto: Marko Ocepek

V nasprotju s takrat uveljavljenimi etičnimi načeli, da je medicina namenjena bolnim ljudem, je estetska kirurgija namenjena telesno povsem zdravim ljudem. Estetski posegi so po takrat razširjenem pojmovanju služili le nečimrnosti in se povrh vsega vpletali v božje delo in naravne zakonitosti. Vzporedno z razvojem tehnik in večjo varnostjo operacij so se na novo oblikovali in dozoreli tudi pogledi na lepotne posege. Tabuji so se začeli rušiti že kmalu po drugi svetovni vojni. Z izboljševanjem življenjskega standarda, ženske finančne neodvisnosti in vse večjega pomena videza, ki so ga utrjevali novi vizualni mediji s Hollywoodom na čelu, je takrat v družbi naraščala želja po lepotnih posegih. Javnost je v večini sprejela stališče, da estetska kirurgija pomaga reševati težave, ki bremenijo posameznika, četudi morda nimajo predznaka klasične bolezni. Dandanes na svetu opravimo preko 21 milijonov estetskih posegov letno. Ob upoštevanju nezabeleženih pa je številka verjetno vsaj še dvakrat višja. V družbi je vse bolj sprejemljivo stališče, da estetska kirurgija pomaga reševati težave, ki bremenijo posameznika, četudi morda nimajo predznaka klasične bolezni. 

Dandanes plastični kirurgi opravimo več kot 21 milijonov zabeleženih estetskih posegov letno.