Ključ do lepega – Peter Zorman

Končni cilj estetskega posega je vedno sreča in zadovoljstvo pacienta. Če ocenim, da pričakovanega ne morem izpolniti, posega ne opravim.

Foto: Marko Ocepek

Lahko bi torej rekli, da lepoto opredeljuje naša dedna zasnova.

Včasih je veljalo, da lepoto vrednotimo s priučenimi kulturnimi vzorci, a se je izkazalo, da med posamezniki in med kulturami obstajajo univerzalna merila za lepoto. Lepota torej ni le socialni ali individualni konstrukt, dojemanje telesne privlačnosti je vgrajeno v naš biološki ustroj. Moderne študije in teoretične razlage kažejo, da v zvezi z estetiko človeškega telesa obstajajo značilnosti, ki jih dojemamo za lepe. Ena od teh je simetrija. Dokazano je, da imamo simetrične obraze za privlačnejše od manj simetričnih. Simetrija običajno sporoča zdravo dedno zasnovo posameznika. Okužba s paraziti v zgodnjem življenjskem obdobju lahko vodi v asimetričen razvoj obraza in telesa in hkrati negativno vpliva na plodnost. Simetrija se nam je zato evolucijsko tako priljubila, da jo tudi podzavestno dojemamo kot lepo. To ima evolucijsko vlogo pri izbiri partnerja, saj svoje gene raje predajamo potomcem v kombinaciji z genetsko ‘kakovostnim’ partnerjem. Podobna je zgodba s povprečnostjo obraznih potez. Privlačnejši se nam zdijo obrazi, ki manj odstopajo od povprečnih potez in dimenzij delov obraza v populaciji. Osebe s takšnimi obrazi imajo bolj raznovrstne gene in posledično beljakovine, na katere so povzročitelji bolezni slabše prilagojeni. Obstajajo torej biološka ozadja dojemanja lepote oziroma privlačnosti. To je do neke mere poenostavljena razlaga, ki velja le delno, saj v veliki meri na dojemanje privlačnosti vplivajo tudi osebna nagnjenja. Ta so odvisna od notranjih dejavnikov (hormonskega stanja, mnenja o lastni privlačnosti), socialnih povezav in spomina. Ti arhetipi so v danem trenutku bolj ali manj zabrisani s trenutnimi lepotnimi ideali in modo.

Po koncu šolanja se je dr. Zorman zaposlil na UKC Ljubljana, kjer se ukvarja predvsem z rekonstrukcijo dojk ter kirurgijo roke in perifernega živčevja. Enako predano kot zapletene mikrokirurške rekonstrukcije pa v prostorih Plastične kirurgije Zorman na Finžgarjevi ulici opravlja estetske posege.  

Lep, to je simetričen, videz imetnikom torej prinaša določene prednosti v socialnem okolju.

Ne samo socialnem, tudi v delovnem okolju. Neverjetno, vendar številne raziskave, kažejo na to, da imajo lepi ljudje v povprečju bolje plačane službe, dojemamo jih za bolj komunikativne, prijetnejše, zanimivejše, pripisujemo jim višjo inteligenco. Zdi se krivično, da ima ta “površinska” lastnost tako velik vpliv, a vse govori v prid temu, da imajo lepi ljudje v povprečju srečnejša življenja. Temu je najbrž pripisati tudi razloge za razvoj estetske kirurgije. Sam sem mnenja, da so za napredovanje na delovnem mestu ali uspešno navezovanje socialnih stikov veliko pomembnejše druge vrline.

Zdi se, da človeško stremljenje k izboljšavam samega sebe, presega meje zdravega odnosa do svojega telesa. Ste kot zdravnik zaskrbljeni nad porastom estetskih posegov?

Telesna podoba je za večino ljudi zelo pomembna. Prvi zapisi o posegih, ki danes veljajo za zametke plastične kirurgije, segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Želja po izboljšanju videza je torej pri ljudeh prisotna že od starodavnih civilizacij. Spremembe v družbenih normah, napredek na področju estetskih posegov in plastične kirurgije so le nekateri od dejavnikov, ki prispevajo k naraščanju zanimanja za estetske posege.

Kot zdravnika me zanima predvsem kako bo estetski poseg vplival na počutje posameznika in njegovo samopodobo. Človeka do obiska plastičnega kirurga običajno privede močna želja spremeniti nekaj, kar ga bremeni vsakič, ko se pogleda v ogledalo, hoče obleči priljubljen kos oblačila ali vidi fotografijo, posneto iz neprijaznega kota. Takšna težava včasih predstavlja oviro za polni razvoj na vseh ravneh življenja. Čeprav so te primeri redki, pa lahko pacient za poseg najde vzvod, ki je po mnenju strokovnjaka zgrešen. Takrat mora kirurg razložiti, zakaj nekaj kar je dobro za nekoga drugega, za njih ni primerno. V estetski kirurgiji je izjemno pomemben psihološki vidik. Vedno je treba pretehtati varnost posega v luči splošnega zdravstvenega stanja. Poseg, ki bi pacienta prekomerno ogrozil, za indikacijo, ki ni nujna, ni upravičen. Predvsem je pomembno, da smo kadar je ta nepotreben ali neupravičen, pripravljeni pacienta odvrniti od posega. Sam prepogosto opažam, da podjetnost v estetski kirurgiji presega okvire medicinske etike. Estetska kirurgija v več pogledih popolnoma odstopa od ostalih vej medicine. Zelo pomembna razlika je v tem, da ne obravnava pacientov, ki jih je treba ozdraviti do normalnega stanja, ampak zdrave osebe, ki jih na njihovo željo izboljša. Ta razlika estetskim kirurgom nalaga dodatno odgovornost, ki je v drugih vejah medicine ne najdemo. Moje glavno vodilo je zato, da v prvi vrsti ostajam zdravnik.