Ker je vsa barva zgolj v lupini jagod, je barva vina odvisna od tega, kako dolgo je bila lupina med stiskanjem v stiku z jedrom jagode. Tako kot okus je tudi barva prava znanost. Ni več le belo ali rdeče. Osnovne vinske barve so rdeča, rose, bela in zadnje čase prav moderna oranžna. Ta barva nastane, če bele sorte zelo zrelega grozdja dlje časa pustijo macerirati z lupino. To so bela vina, ki so pridelana na način rdečih s posebnim poudarkom na odnosu do narave tako v vinogradu kot kleti. Oznaka »oranžna« je bila sicer skovana pri Američanih in Angležih, kjer se tudi že uporablja na vinskih kartah, vendar so ta postopek predelave znova obudili vinogradniki iz kraja Oslavje, ki je na italijanski strani Brd in je središče oranžnih vin (pionirji Joško Gravner, Dario Prinčič, Stanko Radikon, Bensa – kmetija La Castellada, zadnje čase pa še Figelj, Primožič in Il Carpino). Postopek, ki je pri nas star že več kot sto let (prvi zapisi iz Vipavske doline), ima zdaj goreče privržence tudi v Brdih, na Krasu, slovenski in hrvaški Istri pa tudi na južnem avstrijskem Štajerskem ter celo v daljni Avstraliji.
Stanko Radikon je eden od začetnikov maceracije belih sort. Pravi, da se je začelo postopoma, od leta 1970 do 1997, ko je začel z maceracijo na celotni proizvodnji. Stanko stremi k temu, kar so že počeli njegovi predniki. Stari oče Franz Mikulus, ki je posadil prvi vinograd z avtohtono sorto rebulo na zdajšnjem posestvu Radikon, in njegova starša, ki sta posadila še druge odlične sorte – sivi pinot, merlot in furlanski tokaj. Zgodbo pa seveda nadaljuje Stanko z ženo Suzano in sinom Sašo, ki s klasičnimi vrednotami preteklosti ustvarjajo vina, ki izžarevajo vrednote briške zemlje in njenih ljudi. Njihova filozofija je enaka tako v vinogradu kot kleti, saj že od zgodnjih devetdesetih let uporabljajo samo organske proizvode. Vin ne filtrirajo in ne žveplajo, saj so prepričani, da z dolgo maceracijo vino pridobi vse potrebne snovi. Dolga maceracija v lesenih zaprtih kadeh, brez kontrole temperature in dodanih kvasovk, s potapljanjem grozdja večkrat dnevno, dolgi stik s kožicami (od oktobra do decembra), dolgo zorenje v velikih hrastovih sodih (tri leta) ter nato še dolgo ležanje v steklenici (brez žvepla, filtracije in bistrenja). Skratka, vina za posebne užitke, ki te zelo hitro osvojijo.