Čeprav je Mercedesova največja limuzina pred kratkim doživela le kozmetično prenovo, je še vedno zmožna konkurirati tekmecem v segmentu, v katerem ni prostora niti za najmanjše napake. Razred S je tako še vedno pojem udobja, tehnološke naprednosti in tudi neprekosljivega imidža.

Medgeneracijska prenova razreda S z zunanjega oblikovnega stališča ne pomeni pretiranega odmika od originala, čeprav razlike kljub temu so. Nov je namreč prednji odbijač z večjimi zračnimi odprtinami, nekako v slogu predhodnega S600. To pomeni, da sedaj prav vse različice krasi bolj agresiven nos, na zadnjem delu pa bodo vešče oči opazile novo kromirano aplikacijo na odbijaču. Smo pa tukaj  zabeležili tudi en večji minus in sicer ne moremo čez dejstvo, da sta veliki ločeni trapezni izpušni cevi zgolj navidezni. To tako danes postaja vse preveč razširjena praksa, saj se je “virus” iz razreda E preselil tudi na S, medtem ko izpuhi pri manjših zvezdah, npr razredih C, GLA, CLA in celo razredu A ostajajo pravi. Drugače pa obliki ne moremo očitati, da ne bi izgledala impozantno, nastopajoče in predvsem drago.

Znotraj so razlike prav tako večinoma kozmetične narave in nič kaj pretresljive. Med glavne pridobitve oz. spremembe tako štejemo nov volanski obroč, ki je v primeru paketa AMG plus prava poslastica za oči ali roke. Dva 12,3 palčna zaslona S pozna že od prej, od razreda E pa je s prenovo podedoval ambientalno osvetlitev v 64-ih barvah. Več je tudi izbire med oblazinjenji, predvsem navzgor, kamor je segal tudi testnik z izredno kakovostnim napa usnjem, ki je s posebno grafiko šivov na armaturni plošči dajala še večji vtis ekskluzivnosti. Tudi prednja sedeža že na prvi pogled data vedeti, da ne gre za osnovni različici, saj je oblazinjenje izredno bogato, zaključenost z valovitimi kontrastnimi šivi pa daje tisto piko na i.

Foteljasta prednja sedeža kar vabita da se zleknete vanju, razumljivo se enako (če ne še bolje) godi tudi potnikoma v drugi sedežni vrsti, ki sta v različici L deležna še več prostora. Seveda je tukaj sedečim na voljo tudi vsa, za segment pričakovana oprema, od predsedniških sedežev, izdatne elektirčne nastavitve v vse smeri, kot tudi odmika sopotnikovega sedeža, da lahko potnik za tem še bolj iztegne svoje noge.

Veliko sprememb pa je očem skritim in med najpomembnejši tovrstnimi je nov sistem magic body control, ki vozilo pri vožnji skozi ovinek po potrebi nagne do naklona 2,65 stopinje, s čimer je vožnja bolj tekoča, udobnejša in tudi bolj dinamična. Sopotniki to opazijo v še bolj udobni vožnji z manj nagibanja v ovinkih, voznik pa v lažjem krmiljenju in boljših voznih lastnostih vozila. Krmilni mehanizem si zasluži oceno odlično, saj ima voznik vtis, kot da mavevrira mnogo manjše vozilo, kot dejansko je, moteča pa ni niti dolžina niti dolga medosna razdalja vozila.

Tehnološko naprednost pa novi S izkazuje tudi s sistemom samodejne prilagoditve hitrosti pred ovinki in križišči, kjer sistem sodeluje v sozvočju z GPSom in navigacijo ter tako predvidi pot pred vami in temu primerno prilagodi hitrost, prestavo in prej omenjeni sistem MBC.

Pod trikrako zvezdo na nosu je tiho brnel znan trilitrski šestvaljnik, ob katerem pa so se inženirji pomudili kar nekaj časa. Rezultat česar so še večja odzivnost in zvezno delovanje motorja, ki razvija 250 kW in tovornjaških 700 Nm največjega navora. Devet stopenjsko 9G-Tronic avtomatiko smo občudovali že v razredu E, tudi tukaj pa lahko o njemu pišemo zgolj hvale. Prestavlja zvezno, hitro in natančno, predvsem pa za potnike praktično nezaznavno.

Od prej omenjenega je podedovala tudi nove tipke na volanu, med katerimi so tudi tastature radarskega tempomata, katere pa smo se morali, zaradi dolgoletne uporabe ročice ob volanu kar malce navaditi. Gre za dober izdelek (radarski tempomat) z natančnim delovanjem, le tipke za nastavljanje hitrosti ali razdalje bi lahko bile malce bolje reliefno oblikovane.

Zaradi zgledne vozne dinamike, 4motion pogona niti ne rabiš oz. ga mi ne bi pogrešali, brez njega bi bil avto mogoče še celo bolj igriv in slabih pet evrskih tisočakov cenejši. Cenovni pribitek je tako podoben razliki v ceni med “osnovno” in podaljšano različico, tako da velja razmisliti čemu dati prednost. Mi smo vsekakor mnenja, da je prava predsedniška limuzina tista s pogonom na le zadnji kolesni par. Glede porabe prav tako vse pet, saj glede na skoraj 5,3 dolžinskih metrov dobrih osem litrov ni od muh, z nekoliko lažjo nogo pa je povsem dosegljivih tudi 7,5 litrov. Pri priganjanju pa pohvalno desetico prav tako ni tako enostavno doseči ali preseči.

Cena je seveda v veliki meri pogojena z vsemi dodatki, ki si jih kupec omisli in pri testniku teh ni manjkalo. Tako nas glede na videno niti ni presenetilo, da je testnik osnovno ceno presegel za več kot 50 evrskih tisočakov, pa je na seznamu doplačil ostalo še marsikaj. Res da je lahko cena tudi občutno nižja, ampak roko na srce se, v primeru varčevanja pri opremi, velja vprašati ali je S primeren avto za vas in vi za njega.

besedilo: Miha Pečoler, fotografije: Blaž Kordelič