To je to, kar smo od Mazde pričakovali. Novi roadster MX-5 kljub najsodobnejši tehnologiji in tehničnemu napredku še vedno ponuja obilo vozniških užitkov, ki vsakemu avtomobilskemu navdušencu zlezejo pod kožo, še posebej, ko je streha odprta. Edinstveni občutki, ki jih zagotavljajo takšni avtomobili, ostajajo tudi pri novi Mazdi MX-5 nepopisni.

Pri Mazdi so konec osemdesetih let, natančneje leta 1989, ko sta italijanska in angleška avtomobilska industrija, ki sta prednjačili pri izdelavi dvosedežnih kabrioletov, nekoliko zaspali, predstavili mali špartansko opremljen roadster s štirivaljnim motorjem in zadnjim pogonom. Verjetno se Japoncem niti sanjalo ni, da bo ta mali roadster prevzel toliko ljudi in da bodo prodajne številke štele v stotisočih. Odlična kakovost in nezahtevnost uporabe ter primerna cena so tisto, kar je prepričalo. Proizvodnja Mazde MX-5 se bliža milijonu. Miata, kot so jo poimenovali na drugi strani Atlantika, se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolje prodajani roadster vseh časov.

MX-5 zna prevzeti marsikaterega avtomobilskega navdušenca prav s to svojo preprostostjo in prisrčnostjo. Meni osebno so roadsterji še posebej pri srcu, saj bolj pristnega stika z naravo, kot je vožnja z dvosedežnim kabrioletom, avtomobilist pač ne more doživeti.

Moje druženje s popolnoma novo MX-5 strupeno rdeče barve je bilo zgodaj spomladi, ko so jutra še mrzla, čez dan pa sonce napenja svoje mišice in segreva ozračje vse tja do 20 stopinj Celzija. Najprej me je prepričala s svojimi oblinami, saj z rahlo napihnjenimi blatniki poudarja svoj športni značaj. MX-5 je videti dobro prav iz vseh smeri, odlična pa je tudi iz vozniškega sedeža, saj višjerasli lahko poleg izboklin na prednjih blatnikih v vzvratnem ogledalu občudujejo lepo linijo zadnjega blatnika. Oblika je zelo skladna, in moram priznati, da me je navdušila.

MX-5 pa z navduševanjem nadaljuje tudi v notranjosti, kjer razvaja z usnjem in obliko armaturne plošče, ki sledi filozofiji roadsterja – preprosto, pregledno in uporabno. Armaturna plošča je izdelana iz kakovostne plastike, njen zgornji del pa je, kot se za športni avtomobil spodobi, mat črne barve. Sredinski del armaturne plošče pa se ponaša s preglednim zaslonom, ki v nekaterih paketih opreme vsebuje tudi navigacijsko napravo. Pod njim so še stikala klimatske naprave. V novi MX-5 sem s svojimi 182 centimetri sedel dovolj udobno in mislim, da je prostora še za kakšnega višjega od mene. Sedeža v testnem primerku sta bila znamke Recaro, kar že samo po sebi zagotavlja vrhunskost izdelka.

Bistvo roadsterjev pa je streha, ki je pri MX-5 platnena ter se odpira in zapira ročno. Postopek je zelo preprost in hiter. Na zgornjem loku se sprosti preprost zatič in že v naslednjem trenutku z roko pomaknete streho proti zadku, kjer je zadnji zatič, ki sprejme streho in jo drži v odprtem položaju. Zgodba o zapiranju je popolnoma enaka, le da je vrstni red obrnjen. Ves postopek pa je mogoče narediti v nekaj sekundah. Vožnja z odprto streho je ob dvignjenih steklih povsem prijetna tudi pri avtocestnih omejitvah. Ob zaprti strehi pa se pozna, da je nad glavo platnena streha, predvsem pri hitrosti okoli 140 kilometrov na uro, kjer postane nekoliko glasnejša, vendar hrup še vedno ostaja v znosnih okvirjih.

Naslednje bistvo tega roadsterja, ki ti zleze pod kožo, pa je njegova mehanika. Sodoben štirivaljni pogonski agregat, ki je, kot se za pravi športni roadster spodobi, nameščen vzdolžno za prednjo os, se ponaša s 118 kilovati in 200 njutonmetri, ki jih razvije iz 1998 kubičnih centimetrov. To je dovolj, da se ta avtomobilček zelo dinamično pelje. Motorju v pomoč je odličen ročni šeststopenjski menjalnik, prek katerega se moč prenaša k zadnjemu kolesnemu paru. Pogonski agregat je pri nizkih vrtljajih zelo krotek, pri vrtenju glavne gredi nad 4500 vrtljaji pa postreže tudi s športnim zvokom. Veselja do vrtenja v višje vrtljaje mu ne manjka, in voznik bo med pospeševanji prav gotovo užival. Odličen pa je tudi menjalnik, ki z zelo dobro preračunanimi prestavnimi razmerji in športnim občutkom na prestavni ročici poskrbi za to, da se vozniku ob menjavanju prestav prikrade nasmešek na obraz. Pogon na zadnji kolesni par pa je tisto, kar mora imeti vsak športni avtomobil. Ob izklopljenem sistemu proti zdrsu se dá z njim lepo igrati in prav elegantno drseti z zadkom počez čez ovinek, saj je moči in navora dovolj. Preseneča pa trdnost karoserije, saj se tudi ob hitri vožnji skozi zavoje nič ne zvija. Mazda MX-5 je odličen roadster in je lahko zgled, kakšen naj bi bil takšen avtomobil. Tudi z novo generacijo je Mazda v tem segmentu postavila merila, ki jih bodo poskušali posnemati morebitni tekmeci.