Če ste eden številnih, ki v garaži že imate suva ali o nakupu vsaj razmišljate, potem veste kaj so številni plusi teh vozil oz. modelov ter tudi kakšen minus. No v izredno natrpan cirkuški ring B-segmenta suvov je pred kratkim vstopil še en povsem nov predstavnik, s katerim Hyundai stopa v doslej neznane vode.

Kone do pred kratkim v Hyundaijevi modelni paleti niste mogli najti. Gre namreč za povsem novega B-suva, ki pomeni barvito in oblikovno razgibanega križanca, ki lahko kljub le 4,16 dolžinskim metrom opravlja družinsko poslanstvo. Pa čeprav največkrat drugega vozila v družini. Pri Hyundaiju imajo z njo smele načrte, kar nenazadnje dokazuje napredna tehnika, ki je v tem segmentu nisi vajen, v ponudbi pa se najdejo tudi zmogljivi (bencinski) motorji, dvosklopčna avtomatika in celo štirikolesni pogon. Ta je v tem segmentu prej izjema kot pravilo, tako zmogljiv kot je v koni pa prava redkost.

 

Kar se oblike tiče, kone ne boste zlahka zamenjali za kateri drug model, je pa res, da jo, če ne boste pozorni na značko na nosu, tudi ne boste takoj pripisali priznani korejski znamki. Naj pa bi podobno obliko v prihodnje dobila večina Hyundaijevih modelov, začevši z novim santa fejem. Testni primerek je predstavljal bolj zanimiv del barvne palete, so pa na voljo tudi bolj klasične barvne izvedbe. S tem želijo pri Hyundaiju v svoje vrste zvabiti tudi mlajše kupce, medtem ko jim je starejše glede na dolgoletno suv tradicijo to (v preteklosti) že uspelo.

Vstopanje in sedenje sta suvovsko prikladna in udobna, temu primerna je tudi preglednost okoli vozila, ki tudi vstran in nazaj ni slaba. Pri slednjem je vozniku lahko v pomoč parkirna kamera, ki je mesto našla v prikazovalniku na armaturni plošči. Sedem palčni in lepo lebdeče umeščen osrednji zaslon sicer ni rekordno velikega premera, je pa rokovanje zahvaljujoč preglednim ikonam in stranskim tipkam sila enostavno. Tako kot zunaj, je kona posebna tudi znotraj. Če stranka želi sledi barvni raznolikosti (živosti) na karoseriji, v barvitimi vstavki na armaturki, kričečimi varnostnimi pasovi in še čim. Prostorsko ne rabi zardevati, saj tudi v drugi vrsti uspe udobno sprejeti dva odrasla potnika, tretji bo večino časa odveč.

Prtljažnik sprejme meram primernih 378 litrov, prostor pa s podiranjem klopi enostavno povečuješ vse do 1.316 litrov, kar pa je že številka, ki bo po godu družinam. Kona pa pozitivno izstopa tudi glede opreme in napredne tehnike, kjer moramo omeniti projekcijo pred voznika, polne LED luči, številne asistenčne sisteme, pametni ključ ter gretje sedežev tudi v drugi vrsti. Tako smo v bistvu pogrešali le radarski tempomat in naprednejšo projekcijo brez poklopnega steklca.

Za manjše nedoslednosti pri ergonomiji in opremi pa se je testnik odkupil z izredno všečnim in zmogljivim turbo bencinarjem, ki iz 1,6-litra razvije 130 kW in 265 Nm navora, kar zadošča za pospešek do stotice v impresivnih 7,9 sekunde. Celostno sliko pa še izboljša všečna dvosklopčna avtomatika, ki pogon v osnovi pošilja na prednji par koles, s pomočjo zmogljive elektronike pa na trenutno izgubo stika s podlage hitro reagira in del navora pošlje tudi proti zadnji premi. Podoben pogon ponuja sicer tudi konkurenca (čeprav redka), postane pa kona posebna s pritiskom na gumb desno od prestavne ročice s pomočjo katerega lahko voznik pogon in navor tudi zaklene in od tam naprej nadaljuje s pogonom v razmerju 50:50. Takrat kona postane še bolj suverena in vodljiva, predvsem pa zmore premagati tudi kaj več kot slab razmočen kolovoz. V bistvu ji največjo oviro predstavlja relativno nizek trebuh, saj 17 cm odmik od tal v segmentu suvov ne pomeni nič pretresljivega.

Pogled na cenik odkrije še eno konino pozitivno lastnost. In to je cena. Najcenejša v semgentu sicer ni v nobeni izvedbi, je pa res, da ne glede na različico k mizi prinese več od razrednega povprečja. Tako glede opreme, kot napredne tehnike. Testnica kljub izredno bogati opremi in zmogljivi motorizaciji ni dosegla magične meje 30 tisočakov, kar ji prav tako štejemo v plus.

besedilo: Miha Pečoler, fotografije: Blaž Kordelič