Audi že dolgo dokazuje, da so tudi prestižne limuzine njegova odlika. Vse od predstavitve prvega modela s tem imenom leta 1994, je ta sšprtna limuzina med najbolj priljubljenimi  v svojem razredu. Novi audi A8, ki smo ga tokrat preizkusili, je le še eden v vrsti dovršenih izdelkov iz Ingolstadta, ki prepriča z vsem, kar ponuja, obliko, motorjem, pogonom in gospodarnostjo.

Audiji niso bili vedno to, kar so danes. Znamka s štirimi krogi, ki je nastala nekako umetno, na pogorišču ugaslih, vendar davno tega prestižnih znamk, je sprva nekako stopicala na mestu brez pravega dolgoročnega načrta. Potem se je počasi začelo spreminjati okoli leta 1980 in se popolnoma izoblikovalo v drugi polovici devetdesetih let. Zdaj je Audi to, kar je hotel biti, morda celo več.

Je že res, da so tudi avtomobili stvar okusa, ampak merila v avtomobilski tehniki so že nekaj časa praktično dorečena. Ni ga, tudi največjega protivolkswagnovca, ki bi si upal pošteno trditi, da je s volkswagni tehnično nekaj narobe. Vse je na mestu, vse je kakovostno, vse je v vrhu, kar danes ponuja avtomobilska industrija; tehnika, ergonomija, videz, zanesljivost, kakovost in tudi cena. In ko se volkswagen konča, se začne audi.

Tudi imidž je podvržen modi. Audi ni muha enodnevnica in je le v tem trenutku nekaj boljšega, kar si med normalnimi avtomobili zaželi Evropejec. Pa Američan. In Japonec. Seveda so konkretne protiuteži v obliki BMW-jev, mercedesov, jaguarjev in podobnih, ampak če dobro premislite, se zmore Audi vsakomur od njih vsaj na enem področju zoperstaviti v tolikšni meri, da prevlada.

 

Začnimo pri obliki. Ta je brezhibna. Kaj pa v notranjosti? Kaj manjka? Je česa preveč? Vse je tako, kot mora biti v takšni limuzini. Vožnja z A8 je v veselje, še posebej, če je mehanika takšna kot v našem primeru. Volanski mehanizem je natančen in neposreden, zavore vračajo dober občutek na pedalu ter se pri kratkosti zavornih poti ne ozirajo na število zaporednih pritiskov na stopalko. Pedala so skoraj idealno postavljena, sedemstopenjski menjalnik S tronic je odličen. Pojdimo dalje: podvozje je tudi odlično, saj se zdi, kot da je konec večnega iskanja kompromisa. Nadležne udarne jame mehko blaži, na dolgih valovih se ne ziblje, v ovinku pa se ne nagiba. Ker je nekje v štiri kroge ujeta tudi športnost, se podvozje ne brani hitre vožnje. Na ravnini je 200 kilometrov na uro šele začetek, ovinke pa pelje popolnoma z lahkoto. Na dobri podlagi, ne glede na štirikolesni pogon, A8 sili z nosom navzven, bolj pa ko bo podlaga slaba, bolj bo quattro prihajal do izraza in se smejal do razumne mere.

Tisto, kar je v tem audiju nekaj boljšega, je prav gotovo motor, kot smo že omenili v uvodu. Gre za trilitrski dizelski šestvaljnik oblike V, ki mu pri dihanju pomaga turbinski polnilnik. Največja moč znaša zglednih 286 »konjev«, navora pa je za 600 njutonmetrov v širokem območju med 1250 in 3250 vrtljaji. Vse to omogoča odlične pospeške in veliko končno hitrost, ki je omejena na 250 km/h.

 

 

 

Kaj poreče družina? Je zadovoljna zaradi prostora? Je zadovoljna z udobjem in materiali v notranjosti? Klimatizacija je takšna, da človek nanjo sploh pozabi, ker pač nima pripomb. Prostora je ogromno tudi zadaj, saj gre za podaljšano, L različico.

Spet se je izkazalo, da je A8 dovršen avtomobil. Radi smo imeli že predhodnika, novi pa nas je spet popolnoma očaral. Zelo zadovoljni in hkrati presenečeni smo bili nad zmogljivostmi in porabo goriva. Tudi tako velik avto s štirikolesnim pogonom je mogoče voziti s povprečno porabo okoli sedem litrov, pri tem pa hitrosti velikokrat presežejo dovoljene. Tudi ob priganjanju je vse še v mejah normale, saj se je kljub pregovorno težki novinarski nogi poraba na testu vrtela okoli osem do devet litrov na 100 prevoženih kilometrov! Odličen avtomobil, ki pa zaradi vsega, kar nudi, pač ni poceni, cena testnega avtomobila je namreč z osnovnih 115 tisočakov poskočila na dobrih 160.

 

besedilo: Aleš Tomažič, fotografije: Blaž Kordelič