A6 nam ni treba posebej predstavljati, saj ga večina od vas zagotovo dobro pozna. Gre za Audijevo dolgoletno tržno uspešnico višjega srednjega segmenta med poslovnimi limuzinami, ki so jo pri znamki s štirimi krogi pred kratkim malenkostno pomladili.

Na prvi pogled razlik, vsaj večjih, pri zunanji podobi ni, nekoliko natančnejši pa pokaže drugačne prednje žaromete ter posledično masko motorja in odbijač, na zadku pa prav tako drugačno podobo luči, ki so dobile nov »puščični« podpis tehnologije led. Največjo in najbolj opazno spremembo pa pomeni trapezno oblikovan par izpušnih cevi večjega premera, ki so odlično videti, saj se jih ne bi branila tudi kakšna različica s črko S v imenu.
Še vedno gre za pravo pošast, kar zadeva prostornost in uporabnost tako potniške kabine kot prtljažnega prostora, zgledni pa so tudi končna obdelava, materiali in kakovost izdelave. Torej učbeniški primer germanske ergonomije in urejenosti. Se pa potniški kabini le začenjajo poznati leta, vsaj ko je govora o videzu merilnikov pred voznikom, nekoliko pa tudi na sredinski konzoli.

Pa to niti ne bi bilo tako očitno, če ne bi pred kratkim pri sestrskem TTj-u in nižje cenovno orientiranem VW passatu predstavili popolnoma digitalno instrumentno ploščo, zaradi katere je vse drugo videti o(za)starelo. Tudi volanski obroč je znan že od prej in na njem nismo zaznali novih kontur ali stikal, enako velja tudi za večji del podaljška sredinske konzole, na katerem je vse tam, kjer pričakuješ, da bo. Manjšo grajo pa si zasluži videz stikal klimatske naprave, saj ne predstavljajo zadnjega krika mode. V prvi in drugi sedežni vrsti je prostora dovolj tudi za dolgine, v prtljažniku pa za potrebe večje slovenske družine. Slabih 600 osnovnih in slaba dva kubika povečanih litrov bo zadostilo potrebam še tako prtljažno razsipnih, za lagodje pa skrbijo elektrificirana prtljažna vrata ter odsotnost prtljažne stopnice in robu ob vstopu v prtljažnik.

Ker si je pri opremi mogoče omisliti pravzaprav vse, kar danes ponuja avtomobilska industrija, se na opremo ne bomo osredotočali, bolj kot to pa bi radi v ospredje postavili pogonski sklop različice s pomenljivim imenom ultra. Ta oznaka zadnje časi krasi Audijeve najbolj eko različice in A6 pri tem ni nobena izjema. Inženirji so za osnovo vzeli znani in čislani 2-litrski turbodizelski štirivaljni dizelski stroj z značilno robatim zvokom ob zagonu in mirujočem stanju. 140 kilovatov in 400 njutonmetrov, kolikor razvije v zelo širokem območju vrtljajev, kar je še pomembneje pa, da je večina navora na voljo že malo nad 1.500 »obrati«, kar mu zagotavlja konkretne zmogljivosti, vendar ne na račun porabe in emisij. Pri Audiju se namreč, ko je govora o prenovljenem A6, radi pohvalijo, da so novi agregati tudi za petino čistejši od tistih pred prenovo, tudi s pomočjo naprednejšega sistema start-stop. Ta po novem sodeluje s prestavno avtomatiko in motor ugasne že, ko se voznik približuje rdeči luči ali oviri na cesti, in to takoj, ko hitrost pade pod sedem kilometri na uro. Prav tako sistem v povezavi z radarskim tempomatom zazna, kdaj vozilo pred nami spelje in nemudoma zažene motor.
Kar je najboljše pri tem, je, da voznik tega nikoli ne zazna (kot moteče) ali da bi to vplivalo na njegovo vožnjo. Če že kaj, potem se zdi najbolj moteče še vedno rahlo cukanje S-tronic prestavne avtomatike ob speljevanju, ampak tega smo se že navadili.

So pa zmogljivosti segmentu primerne, čeprav 224 kilometrov na uro in 7,9 sekunde do prve stotice ni nič več dih jemajočega. Ampak tisti, ki želijo več popra, imajo navzgor še celo falango motorjev, tudi šestvaljnega biturbo dizla, v katerem je »življenje« povsem drugačno.
Ampak ultra različica ni namenjena takšnim voznikom, ampak družinsko naravnanim, a vseeno športnim očetom (ali materam), ki si poleg vozne dinamike želijo tudi nizkih stroškov za gorivo. Tovarna tako obljublja 4,5-litrsko porabo, ki se nam ji na testu ni uspelo približati, a izrazito varčevanje je kljub temu porabo spustilo pod mejo šestih litrov, čeprav proti 5,5-litrski oznaki kljub vsemu ne. Testno povprečje pa se je zaustavilo pri prav tako spodbudnih 6,9 litra, kar je glede na mere in maso ter odlični pogon quattro hvale vreden dosežek.

Kaj pa cena?, boste rekli. Hja, začne se pri slabih 58 tisočakih, kar (tudi) glede na segment ni malo. Se pa zdi deset tisočakov večja polna cena testnika glede na videno in prevoženo smiselna. Seveda so na trgu tudi cenejši in novejši modeli segmenta D, ampak A6 jim tudi po več letih tržnega udejstvovanja še vedno zlahka sledi.