V uredništvu smo preizkusili že zares veliko avtomobilov, toda takšne priložnosti, kot smo jo imeli zdaj, nismo imeli velikokrat. Ob bok najnovejšemu abarthu 595 competizione smo namreč postavili starodobnika, repliko legendarnega abartha 595 esseesse.

Popoln primer majhnega športnega avtomobila današnjega časa je prav gotovo abarth 595 competizione, ki za osnovno ceno 28 tisoč evrov ponuja nepričakovane vozniške užitke. Malček stotico vidi v 6,9 sekunde, njegova končna hitrost pa znaša 225 kilometrov na uro, kar sta zelo spodobna podatka, toda čar tega avtomobila ni v teh razmeroma nepomembnih številkah, ampak v zavojih. Tam avto šele zares oživi in vsakič znova dokaže, kako pri Abarthu obvladajo situacijo, ko pride do lege na cesti. Ta je igriva, voznika spodbuja k raziskovanju meje zdrsa, hkrati pa tam, na meji, 595 competizione ni preveč zahteven. Sunek v hrbet se veliko bolj čuti kot pri šibkejših različicah, športna naravnanost je na še višji ravni, kar potrjujeta tudi dve školjki spredaj, zvok iz izpušnega sistema pa je prava melodija za adrenalina željne avtomobiliste.

 

Že pri videzu jasno nakazuje na resne namene, kar potrjujejo difuzor zadaj, resnejši izraz prednje maske in štiri izpušne cevi. Sedi se sicer precej visoko, vendar je položaj za volanom vseeno dober. Prenos volanskega obroča je neposreden, sanjski, takšen, ki so ga po navadi deležni vozniki precej dražjih in povsem zaresnih športnikov. Med hitro vožnjo voznik kmalu ugotovi, da je abarth še kako vodljiv. Celo tako zelo, da se mora voznik ubogljivemu in instantnemu izpolnjevanju ukazov kar malo privaditi. Zadek je igriv v vsakem trenutku, in celotna lahkotnost upravljanja lahko hodi v zelje tudi športnim strojem s trikrat višjo ceno.

Že na prvi pogled, kar lahko razberete tudi iz naših fotografij, je jasno, kaj dela čas. Mali esseesse je zares majhen. Avtomobilček, ki smo ga imeli možnost preizkusiti, je narejen iz »navadnega« fiata 500, letnika 1973, in so ga predelali v najbolj športno različico abartha 595 esseesse. Prvotni je leta 1968 razvil 32 »konjev« največje moči, lastnik našega testnega primerka pa pravi, da jih njegov premore dobrih štirideset. Do podrobnosti restavriran malček je prava paša za oči, ušesa in vonj. Videti je odlično, hrumi kot grom in prav neverjetno diši po bencinu, ko se približaš agregatu, ki je tako rekoč nov. Na vožnjo z njim se je treba privaditi, saj ta nima nobene zveze z današnjimi merili. Je precej bolj prvinska, zahtevnejša in zaradi vsega tega tudi zabavnejša, kot nalašč za uživanje ob koncu tedna po zavitih podeželskih cestah. Takšen abarth nima česa iskati na avtocesti, saj tam ne nudi prav nobenega užitka.

In potem pride trenutek, ko se z lastnikom starodobnika začneva pogovarjati, katerega bi odpeljal raje, če bi že moral izbirati? Oba sta namreč nekaj posebnega, vsak nudi svojevrstne užitke, o ceni pa seveda nima smisla razglabljati. Težko vprašanje, toda vsak najdeva svoj odgovor. Esseesse gre nazaj na Štajersko.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič