Po ostareli laguni so pri Renaultu to nadomestili z večjim, naprednejšim in bolj vozniško naravnanim talismanom. Slednji se tehnološko naslanja na večjega espacea, vozniško pa na kakšnega megana GT. S karavanskim zadkom pa ne zadovolji le poslovnih potreb, ampak tudi družinske.

Talisman je oblikovno značilni predstavnik novodobnih renaultov, kar pomeni značilne bumerang prednje LED-luči, katerih videz v uredništvu še vedno deli mnenja, na zadku pa skoraj stikajoče se LED-luči. Bolje opremljene različice ponujajo lepo oblikovane žaromete in vidni ločeni par izpušnih cevi. Pri karavanu je zgodba zadka z razliko očitnega podobna, vsaj ko je govora o dizajnu.

Je pa zadek bolj pokončno oblikovan kot tisti pri predhodnici, kar nakazuje, da so pri talismanu pred obliko in športnost postavljali prostornost in uporabnost. Podatek o prostornosti zadka to (deloma) potrjuje, saj v osnovi sprejme za 571 litrov prtljage, kar je sicer manj kot pri limuzini (zato tudi tisti deloma), ki zmore vase pospraviti za 608 litrov. Francoz pa poskuša to nadomestiti z možnostjo nastavljanja višine dna, nizkim nakladalnim robom, ročicami za podiranje zadnjih naslonjal v prtljažniku in tudi sistemom za odpiranje prtljažnih vrat z gesto pod odbijačem.

 

Ob odprtju vrat se pred vami odpre prostorna potniška kabina z očitnim pridihom prestiža, ki je pri različici Iše toliko bolj zaznaven in otipljiv. Osrednji zaslon velikosti tabličnih računalnikov je tako ali tako stalnica. Kar ga dela posebnega, so sedeži z izdatno nastavljivo masažo tako za voznika kot sopotnika, oba pa poleg gretja premoreta tudi hlajenje. Pozabili niso niti na ambientalno razsvetljavo, ki ji voznik lahko nastavlja jakost in barvo, pred seboj pa ima tudi informacijsko bogato projekcijo, ki vključno z radarskim tempomatom zelo olajšajo vožnjo. Imamo pa tu tudi dve graji – prva je namenjena na skop razpon delovanja tempomata, predvsem navzgor, kjer je 140 kilometrov na uro glede na poslovno namembnost pač premalo, druga pa zapletenemu rokovanju tablice saj sistem zahteva privajanje in večkrat tudi umik pogleda s cestišča.

Pod pokrovom se je vrtela najbolj zmogljiva dizelska različica v obliki 1,6-litrskega dCi stroja z dvema turbinama, ki skupaj razvijejo 118 kilovatov (160 »konjskih« moči) in 380 njutonmetrov navora, ki smo ga že večkrat preizkusili in imeli ob njem mešane občutke. Biturbo dizel sicer na papirju nakazuje povsem zadostno moč in temu primerne zmogljivosti, vendar se v praksi to izkaže za zavajajoče. Motor je sicer elastičen in zmogljiv, ampak se mu pozna, da ima le 1,6 litra prostornine, še posebej, če vozite bolj polno naložen avto ali pri prehitevanju navkreber. Avtomatika EDC z dvojno sklopko je sicer dobrodošla in predstavlja tudi najbolj optimalno izbiro, ampak že malo večja prostornina, tudi ob isti moči, bi veliko rešila. O povprečnih zmogljivosti zgovorno pričajo tudi podatki iz tehnične tabele, kjer se ob modelu dCi 160 EDC izpisujeta le 9,4-sekundni pospešek do stotice in končnih 215 kilometrov na uro, kar je komaj dovolj za boj za prestižno športno konkurenco segmenta D.

Se pa talisman izkaže v ovinkih, kjer je vožnja pravi užitek, saj vozniku riše nasmešek na usta, zasluge za to pa gre pripisati sistemu 4control, ki glede na razmere krmili tudi z zadnjim parom koles. Z njim je vodljivost občutno boljša, občutek voznika pa kot bi sedel za volanom, na primer, megana GT. Če na talismana pogledamo kot celoto, se pelje občutno bolje kot model, ki ga je nasledil, hkrati pa ne daje občutka velike limuzine. Tudi glede porabe je v zlati sredini, s 6,5 litri pa ugoden za denarnico, čeprav eko rekordov ne podira.

Pogled na cenik pokaže, da polno opremljen in najbolj zmogljiv talisman ni poceni avto, se pa slika spremeni, ko vzamete v obzir vso serijsko opremo, ki bi pri bolj renomirani konkurenci zagotovo pomenila pribitek v višini 10 tisočakov in več. S tem v mislih pa se cena, ki jo zahtevajo Renaultovi trgovci, niti ne zdi pretirana.