O novi BMW-jevi sedmici smo pri nas že pisali. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti dve različno močni dizelski različici v kratki in dolgi izvedenki. Prav obe sta se izkazali za odlična avtomobila z zmogljivima motorjema pa čeprav s spodnjega dela ponudbe, ko gre za največjega BMW-ja. Ob tokratnem povabilu na testno vožnjo pa so se nam kar zašibila kolena. V roke smo namreč dobili ključe najmočnejšega in najhitrejšega serijskega BMW-ja vseh časov!

Ob tem seveda ni mogoče, da bi ostali hladni. Pri BMW-ju so vedno imeli nek težko opisljiv občutek za oblikovanje, neko zanimivo in privlačno mešanico temperamenta in strogosti. Ker pa je sedmica še vedno dokaj svež izdelek, je tudi moderen, a še vedno spominja na zelo uspešno zgodbo z Bavarske. Nekaj naredijo razkošne mere, preostalo pa same karoserijske linije, ki so ne glede na svetlobo okolja in ne glede na barvo pločevine v vsakem primeru elegantne. Sedmica je hkrati športna in elegantna.

BMW-ji so po mojem okusu nasploh privlačni, ampak tu šteje tudi velikost. Šarmu oblike se pri sedmici pridruži še eleganca zunanjih mer. Dolga je namreč dva decimetra več kot 5 metrov in široka decimeter manj kot dva metra, obenem pa nizka (manj kot meter in pol) in s kupolasto oblikovano streho res deluje športno elegantno.

BMW M760Li xDrive je prvi avtomobil M Performance, narejen na osnovi serije 7 in temu primerno je ta sedmica opremljena z gigantskim, 6,6 litrskim dvanajstvaljnim motorjem. Ta je najsodobnejše zasnove, kar pomeni, da ima ob dvanajstih valjih ter 48 ventilih še dva turbo polnilnika s tehnologijo twin power. Njegova moč že kar prekaša tudi tiste iz superšportnih avtomobilov (610 »konjev«), navor pa znaša kar 800 Nm. Sedmica je s to, najmočnejšo različico pogonskega agregata prava zver. Brez slabe vesti lahko zapišem, da je to pravi športnik, čeprav navzen ni videti tako. Res je, da avtomobil tehta več kot 2,2 toni a je vseeno lepo vodljiv in seveda ekstremno hiter. V mestu značaj motorja ne pride toliko do izraza kot na cestah izven mesta in še posebej na avtomobilskih cestah, kjer se, če je le tako dovoljeno, brez težave zaleti v elektronsko zaporo pri 250 kilometrih na uro. Naj samo omenim, da stotico največji BMW doseže že po 3,7 sekunde. Hitra avtocestna vožnja je spremljana z uživanjem za volanom. Sedežem (hlajenim in gretim) je moč nastaviti udoben položaj za vožnjo, poskrbeli pa so tudi za ne težavno upravljanje z avtomobilom. Vse skupaj polepša še dober šeststopenjski avtomatski menjalnik s sicer dolgimi prestavnimi razmerji, brez kakršnega si takega avtomobila danes ne moramo več predstavljati.

Armaturna plošča pa je oblikovana nekje v slogu zunanjosti: je elegantna, moderna, a tudi uporabna. Njen sredinski del premore upravljanje z vsem, kar si danes v avtomobilu lahko zamislimo.

 

Že zunanjost obljublja dosti prostora tudi znotraj in štirje potniki bodo zlahka prestali tisoč in več kilometrov poti. Ker gre za daljšo izvedenko je temu primeren tudi prostor zadaj. V prvi plan BMW pri tem avtomobilu postavlja potnika na zadnjem desnem sedežu, ki si tam lahko pripravi udobje, primerljivo s prvim razredom v letalu. Ob dobri glasbi, gledanju filmov ali ob brskanju po spletu, bo potovanje res lahkotno.

Za dobro udobje skrbi tudi odlično podvozje, ki je naravnano tako, da se odziva hitro na kratke luknje in dokaj počasi na dolge cestne valove. Prav to pa je za potovanje najbolj ustrezna kombinacija. Seveda je podvozje podprto z elektroniko, ki s kamero pregleduje vozišče pred vami in temu primerno prilagaja podvozje.

Kot pri vseh stvareh se tudi pri avtomobilih vsakič znova izkaže, da je treba, preden človek sodi, stvar preizkusiti. Sedmica vabi že s svojim videzom, že kratka preizkušnja, sploh modela z dvanajstvaljnikom v nosu, pa bi znala prepričati tudi siceršnjega zagovornika drugih podobno velikih avtomobilov. Verjemite, BMW M760Li xDrive  je pravi biser, ki ga sicer ne bomo prav pogosto srečevali na naših cestah. Toda svet je velik in tudi slabih 280.000 evrov, kolikor stane avtomobil, ki ga vidite na slikah, bo zagotovo našel precej kupcev.

besedilo in fotografije: Blaž Kordelič